Nina Milošič Slapšak, ustanoviteljica blagovne znamke Odori, ki je med drugim razvila že deset različnih naravnih čistilnih sredstev, opaža, da se vedno več ljudi zaveda pomembnosti uporabe naravnih izdelkov na vseh področjih, tudi pri čistilih: "Ker pa se spremembe ne zgodijo čez noč, bo tudi tu trajalo še kar nekaj časa, da postanemo kolektivno bolj ozaveščeni. Menim, da je treba zavest privzgajati z vzgledom, zato smo tudi zasnovali projekt polnilnih točk, kjer si lahko naši uporabniki čistila natočijo v lastno embalažo," poudari enega izmed vidikov, kako lahko poskrbite za okolje.

Katera čistila raje pustimo na polici? 

Kaj v 'konvencionalnih' čistilih je tisto, kar je odveč in potencialno škodljivo za zdravje ljudi? Katera čistila oziroma sestavine raje pustimo na polici? Slapšakova odgovarja, naj vsa čistila, ki vsebujejo formaldehid, klor, belila, amonijak, sintetične dišave, ftalate ter pesticide raje ostanejo na trgovinskih policah: "Čistila bodo že učinkovita, a za kakšno ceno? Za ceno vašega zdravja ter onesnaženega okolja. Ljudje se morajo vprašati, ali jim je res pomembnejših tistih nekaj evrov razlike v ceni med naravnimi in konvencionalnimi čistili kot pa skrb za lastno zdravje ter zdravje planeta, na katerem živimo."  

Kdaj sploh govorimo o tem, da je čistilo okolju prijaznejše, ekološko itd.? Katerih sestavin ne sme vsebovati? Čistila, ki so okolju prijazna, ne smejo vsebovati zgoraj naštetih sestavin, saj niso biorazgradljive in obremenjujejo okolje. Napačno je razmišljanje, da ekološko čistilo ne more biti učinkovito. Tudi naravne sestavine so lahko zelo agresivne, zato moramo z njimi skrbno ravnati in jih znati pravilno uporabljati. Primer: kis je odličen za zdravje, a če z uživanjem kisa pretiravamo, lahko to privede do zdravstvenih težav. Enako je pri sestavinah, ko razvijamo čistila. Ključno je, da vemo, kakšen vpliv imajo posamezne sestavine na okolje, poudarja Slapšakova. 

Kot pojasni dr. Helena Prosen s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, tako imenovana ekološka čistila vsebujejo sestavine, ki se v okolju oz. v čistilnih napravah za odpadno vodo iz gospodinjstev brez težav razgradijo. Večinoma gre za anionske tenzide na osnovi rastlinskih olj ali živalskih maščob (tudi domače milo je denimo iz takih sestavin): "Seveda je treba vedeti, da obstajajo tudi sintetični anionski tenzidi, ki niso narejeni iz naravnih maščob. Druge glavne sestavine čistil so lahko kationski tenzidi (skoraj samo sintetični) in neionski tenzidi (samo sintetični). Slednji so najmanj razgradljivi in najbolj problematični za okolje."

Ob tem je Slapšakova opozorila tudi, da vedno več proizvajalcev uporablja privlačne vonje in barvila, ki jih nato skrbno skrijejo v formulo, nekateri pa še vedno trdijo, da gre za naravna čistila. Predvsem so problematične sintetične dišave, ki vsebujejo številne dodatne kemikalije oziroma topila in alergene. Težave s kožo ima vedno več ljudi in uporaba tovrstnih izdelkov težave le še potencira.

Pa bi bilo smotrno pri čiščenju z agresivnejšimi sredstvi, denimo če uporabite varekino, uporabljati z masko, ki nas zaščiti pred hlapi? Kot pojasni dr. Prosen, navadna maska zadržuje delce, ne pa hlape čistil. Za zaščito pred slednjimi so namreč potrebni posebni filtri (delovne maske s filtri, vojaške maske). Pri uporabi varekine se sproščajo hlapi klora, ki jih navadna maska ne zadrži. 

Ali ste vedeli, da ni priporočljivo mešati kisa ali limoninega soka s sodo bikarbono? 

Zadnje čase je vedno bolj priljubljena tudi domača izdelava čistil. A na kaj moramo biti pozorni pri čiščenju z najbolj priljubljenimi sestavinami iz naših omaric, kot so kis, soda bikarbona in limona? Kot pojasni dr. Prosen, je alkoholni kis npr. primeren za odstranjevanje vodnega kamna v kopalnicah. Ostalo so pa že kemikalije, ki jih morate kupiti v drogerijah (amonijak za čiščenje stekel ipd.). Večinoma zahtevajo domača čistila nekaj več ročnega dela. 

Ne smemo pa npr. mešati snovi s kislinskimi lastnostmi (npr. kis, limonin sok) s snovmi z bazičnimi lastnostmi (npr. soda bikarbona, amonijaka ali salmiak). Prišlo bo do reakcije, lahko tudi precej burne. Predvsem pa nastala zmes ne bo posebej učinkovita za čiščenje. Bi pa pri uporabi limoninega soka težko dosegli koncentracijo kisline, ki bi poškodovala materiale. Pri sodi bikarboni bi bilo to teoretično možno pri zelo občutljivih materialih, opozori.  Kaj pa dodajanje eteričnih olj? Ta niso namenjena čiščenju (razen odišavljanju) in bi bila teoretično uporabna za raztapljanje maščob, če bi polivali z njimi, kar pa verjetno ne gre, saj so predraga, pove dr. Prosenova. 

Načeloma lahko čiščenje s sodo bikarbono pusti posledice na lesenih površinah, pa na marmornih, površinah z aluminija in stekla. Soda bikarbona je namreč abrazivno čistilo, ki bo, če boste z njo čistili okna, ogledala in steklo, lahko poškodovala omenjene površine. Za ogledala, steklo in okna vedno izbiramo takšna čistila in takšne mešanice, ki niso tako agresivne in površine ne bodo ne poškodovala, niti puščala madežev za seboj. 

Pred izdelavo se dobro podučite o delovanju posameznih sestavin

Slapšakova opozarja, da je tudi pri domači pripravi čistil pomembno biti pozoren na mesto in način uporabe: "Pri mešanju sta pomembna razmerje sestavin in način uporabe, saj lahko nepravilna uporaba privede do nezaželenih reakcij. Domača čistila lahko zaradi brez ustreznega znanja uporabimo za napačen namen in si naredimo več škode kot koristi. Lahko nam razžrejo oziroma matirajo najljubši kos pohištva. Potrebna je previdnost, pa tudi nekaj znanja," poudarja tudi Slapšakova. 

Kot pove, je kis lahko odličen nadomestek mehčalca, pomembno pa je, da ga pravilno doziramo glede na količino perila in vrsto pranja. Pri čiščenju in uporabi čistil je pomembna zmernost, poudarja: "Če sami doma ustvarjate čistila, svetujem, da se pred izdelavo in uporabo dobro podučite, kako posamezne sestavine delujejo. Z eteričnimi olji lahko hitro pretiravamo in sprožimo alergijsko reakcijo na koži ali dihalih. Vsak uporabnik se mora pred uporabo podučiti o koncentraciji, ki je primerna, mestu uporabe in predvsem vrsti eteričnega olja. Nekatera dišavna oziroma eterična olja so precej agresivna in jih lahko hitro uporabimo v previsoki koncentraciji." 

Kaj pa vpliv proizvodnje čistil na okolje? 

Slapšakova poudarja, da proizvodnja naravnih čistil vpliva na okolje nima, proizvodnja sintetičnih izdelkov pa lahko predstavlja velik ekološki problem: "Kemikalije, ki so še posebno škodljive, so formaldehid, klor, belila, amonijak, sintetične dišave, encimi in druga sintetična topila, ki niso biorazgradljiva. Škodljiva so za nas, za vodne organizme in za ves ekosistem, v katerega jih odplavljamo. V okolici, kamor jih odplavljamo, lahko porušijo ves ekosistem."  Preprost trik Nine Slapšak za čiščenje je, da lahko, če pri sebi nimate odstranjevalca za trdovratne madeže, vedno uporabite detergent za ročno pomivanje posode. Nanesite ga na enak način kot odstranjevalec. To je seveda hitra pomoč oziroma alternativa, ki pri res trdovratnih madežih ne bo delovala.

Nekaj domačih receptov za radovedne

Društvo Ekologi brez meja je aprila pripravilo spletno predavanje gradbene biologinje Mateje Andreje Leskovar z naslovom Naravno bivanje, na katerem je delila nekaj receptov za domača čistila. 

OSNOVNO

– 100 g pralnih oreščkov na 1 liter vode (za strojno pomivanje posode, za pranje pisanega perila pri nizkih temperaturah)

– 100 g oljčnega mila na 1 liter vode (za čiščenje naravnih površin: les, tadelakt; za pranje belega perila pri visokih temperaturah)

KISLI PRIPRAVKI

– zeliščni kis za sanitarije (rok trajanja je neomejen): zelišča po izboru (rožmarin, sivka) namakamo približno tri dni v belem ali drugi vrsti kisa

– pasta iz citrusov za kuhinjske in kopalniške površine (treba jo je hraniti v hladilniku): limone in/ali pomaranče oziroma druge citruse narežemo na koščke, spasiramo in dodamo citronsko kislino (100 g na liter) ter glino. 

– tekočina za čiščenje stekla (rok trajanja je neomejen): citronska kislina (20–50 g na liter vode, dodamo lahko dišavo po izbiri.