Kot je za naš portal že ponazoril znanstvenik Alessandro Galli, strokovnjak iz organizacije Global Footprint Network, so po njegovem prepričanju najmočnejše trajnostno orodje, ki ga imamo prav vsi, vilice: "Način, na katerega jemo, je temelj za naše zdravje in za okolje. Tudi v Sloveniji, kjer je mobilnost bolj kritična kot naša prehrana, to področje prinaša več nadzora, kot ga imamo recimo na področju mobilnosti in energetike. Kot potrošniki se lahko odločimo za nakupe pri lokalnih ponudnikih, usmerimo v bolj rastlinsko prehrano, medtem ko težko zamenjamo ponudnika energije, če omrežje tega ne omogoča. Zato bi vas rad opogumil, da pogumno dvignete vilice." 

Na jedilnem listu okoljski odtis obroka

Po svetu ozaveščenost o tem, kakšen vpliv na okolje ima naše prehranjevanje vedno bolj narašča. Vegetarijanska restavracija v Bristolu je denimo ena izmed prvih v Veliki Britaniji, kjer so se odločili, da bodo na jedilni list dodali okoljski odtis obroka, piše BBC. Upajo, da jim bo tako uspelo znižati ogljični odtis restavracije, poleg tega bodo, kot našteva BBC, za kuhanje jedi uporabljali sveže sestavine lokalnih pridelovalcev, posebno pozornost pa namenjajo zmanjševanju odpadne hrane. Od aprila dalje v Veliki Britaniji sicer velja, da morajo restavracije z več kot 250 zaposlenimi na jedilnih listih objaviti tudi kalorično vrednost  pripravljene hrane, ki jo gost zaužije pri njih. A kot pravi Liam Stocks iz restavracije, kjer so uvedli to novost, bi prioriteta moralo biti 'čiščenje prehranske verige'.  Okoljski odtis hrane so, kot poroča BBC, v restavraciji izračunali tako, da so vključili razdaljo, ki so jo prepotovale sestavine, sezonskost sestavin in izpuste, ki so jih proizvedli med pripravo hrane. Stocks je za BBC izpostavil, da so z okoljskimi informacijami na jedilnem listu naredili korak v pravo smer in da poskušajo usmeriti ljudi, da razmišljajo na bolj trajnosten način: "Zelo pozitivno je, da začnejo naši potrošniki in vsi mi razmišljati o tem, od kod prihaja hrana, ki je na naših krožnikih."  

Kako lahko zmanjšamo okoljski odtis s svojim načinom prehranjevanja? 

Polovico biokapacitete Zemlje namreč porabimo za pridobivanje hrane, poudarjajo pri slovenskem Inštitutu za zdravje in okolje (IZO). Kot svetujejo, se lahko za zmanjšanje vpliva na okolje izogibate vsakodnevni prehrani z rdečim mesom in ga nadomestite z belim mesom ali vegetarijanskimi sestavinami. Proizvodnja tone govedine namreč zahteva 14-krat več biološko produktivnih površin kot pridelava 1 tone žita. Kupujte lokalna in manj predelana živila z manj embalaže. Kupujte sezonska živila. Jagode pozimi ali avokado z drugega dela našega planeta pomenijo tudi večji ogljični nahrbtnik proizvoda, izpostavljajo.  Zavržena hrana pa pomeni tudi zavrženo energijo. Ne kuhajte lačni! Raje skrbno načrtujte tedenski jedilnik (pri sestavljanju upoštevajte sestavine, ki so že v hladilniku in jih je treba porabiti), še svetujejo.  

Vseskozi se soočamo z rastjo cen hrane in opozorili, da nas čaka pomanjkanje nekaterih osnovnih živil, na drugi strani pa še vedno velika količina hrane pristane v smeteh. V EU zavržemo kar 20 % vse hrane, ki je bila pridelana za prehrano ljudi, odpadna hrana pa je tretji največji povzročitelj toplogrednih plinov. Na ravni Evropske unije porabimo za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, toliko vode, kot je je v treh Ženevskih ali pa v kar 267 Bohinjskih jezerih, so izračunali na ministrstvu za okolje.  

Kot posamezniki lahko zmanjšamo količino zavržene hrane, tako da obroke načrtujemo glede na to, katera živila je treba porabiti prej. Prav tako naenkrat ne kupimo preveč hitro pokvarljivih živil in ne kupujemo prevelikih količin hrane. Dobro je, če ločimo med oznakama 'uporabno do' in 'uporabno najmanj do'. Kadar kuhamo, pripravimo primerne količine hrane, pri pripravi novih jedi pa uporabimo ostanke prejšnjih, svetujejo na ministrstvu.