Ekološki dolg označuje dan, ko človeško povpraševanje po naravnih virih in ekosistemskih storitvah preseže obnovitveno sposobnost Zemlje, ali z drugimi besedami dan, ko je človeštvo porabilo vse biološke vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Globalni dan ekološkega dolga bo letos nastopil 28. julija. 

Kot ponazori znanstvenik Alessandro Galli, strokovnjak iz organizacije Global Footprint Network, ki je tudi ustvarila globalni kalkulator ekološkega odtisa, je ekološki odtis pravzaprav neke vrste bilanca. Na eni strani formule imamo biolške vire, ki so nam na voljo na planetu, na drugi strani pa povpraševanje po teh virih. In ko primerjamo ti dve strani, se izkaže nesorazmerje med njima. Dan okoljskega dolga izračunamo tako, da delimo ekološki odtis ljudi z biološkimi viri planeta in to pomnožimo z dnevi v letu. Potem pa dobimo dan, ko porabimo vse vire, ki so nam na voljo v letu dni. 
Pri izračunu ekološkega odtisa med drugim upoštevajo prehranske vire, dobrine in storitve, ki jih uporabljamo vsak dan (oblačila, les), uporabo naravnih območij in površino gozda, ki bi ga potrebovali, da bi porabil CO2, ki ga 'pridelamo.' 

Zakaj v Sloveniji dan ekološkega dolga nastopi prej, kot je svetovni dan ekološkega dolga? 

Po podatkih organizacije Global Footprint Network, ki so zbrani na spletni strani Earth Overshoot day, je v Sloveniji letos že 18. aprila nastopil dan ekološkega dolga. Lani smo dan ekološkega dolga za Slovenijo obeleževali 30. aprila.  Zakaj v Sloveniji in ostalih državah EU ta nastopi toliko prej? Kot je pojasnil Alessandro Galli, smo v EU in Sloveniji med bogatejšimi državami sveta: "Žal je precej visoka korelacija med višino naših prihodkov in med tem, koliko potrošimo. Več potrošnje namreč pomeni večje breme za planet. Zato pa ima večina držav z visokimi prihodki precej visok ekološki odtis,"  je pojasnil. 

Slovenija je, kot pripoveduje, sicer poseben primer, saj so v Sloveniji za razliko od ostalih evropskih držav, kjer je glavno gonilo nacionalnega ekološkega odtisa prehranski sistem, še posebej kritična sektorja mobilnost in gradnja, so ugotovili. 

Več kot očitno je, da naše življenjske navade vse bolj izčrpavajo naravno okolje našega planeta, opozarjajo pri Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so pripravili slovenski kalkulator za izračun osebnega ekološkega odtisa, ki ga najdete na njihovi spletni strani: "Na Zemlji je 12,2 milijarde hektarjev produktivnih površin (npr. travniki, pašniki, obdelovalne površine, ribolovna območja). To pomeni, da ima vsak prebivalec našega planeta približno 1,6 hektarja rodovitne površine za zadovoljevanje svojih potreb po naravnih virih, trenutni ekološki odtis slovenskega prebivalca pa v povprečju znaša kar 5,37 gha. Z drugimi besedami: če bi vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje." 

Rdeči alarm za planet 

Zakaj je pomembno, da izračunamo okoljski odtis? Kot pojasnjuje Galli, znanstveniki morda nekoliko naivno pričakujejo, da bodo odločevalci, če bodo imeli na voljo prave številke in informacije, tudi sprejemali prave odločitve, a to je v prvi vrsti njihov cilj: "Zato, da lahko upravljaš z viri, najprej potrebuješ način, da jih izmeriš. Datum je sicer simboličen, a je  pomemben zato, da javnosti in odločevalcem podamo jasno sporočilo, da kot ljudje porabljamo preveč in da planet potiskamo do točke, ki je ne more več prenesti. Ta datum je torej 'rdeči alarm', ki nam pove, da smo s svojim življenjskim slogom porabili vse vire." A kot izpostavlja, je pomemben zato, ker lahko s to metodologijo tako prav za vsako državo posebej identificirajo dejavnike, ki največ prispevajo k njihovemu ekološkemu odtisu: "To je pomembna informacija, saj ne gre zgolj za alarm, ampak dejansko poda informacijo o tem, kaj je največja težava države. Tako lahko države dobijo informacijo o tem, kje se lahko lotijo zmanjševanja težave oziroma kako pristopiti k reševanju podnebne krize."

Kako lahko znižate svoj ekološki odtis? 

Kot izpostavlja Galli,  so po njegovem prepričanju najmočnejše trajnostno orodje, ki ga imamo prav vsi, vilice: "Način na katerega jemo, je temelj za naše zdravje in za okolje. Tudi v Sloveniji, kjer je mobilnost bolj kritična kot naša prehrana, to področje prinaša več nadzora, kot ga imamo recimo na področju mobilnosti in energetike. Kot potrošnik, se lahko odločimo za nakupe pri lokalnih ponudnikih, usmeritev v bolj rastlinsko prehrano, medtem ko težko zamenjate ponudnika energije, če omrežje tega ne omogoča. Zato bi vas rad opogumil, da pogumno dvignete vilice." 

Kot poudarjajo na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO), kjer so zbrali številne nasvete za zmanjšanje ekološkega odtisa, bi pogozditev 350 milijonov hektarjev gozda svetovni dan ekološkega dolga zamaknila za osem dni: "Preživetje človeštva in naša kakovost življenja sta odvisna od zdravja bioloških virov našega planeta – od zdravja mreže življenja. Rodovitna zemlja, čista voda in zrak so potrebni za to, da lahko uspevamo – pridelujemo hrano in ohranjamo fizično zdravje. Cvetoči naravni ekosistemi, kot so oceani in gozdovi, so nujni za ohranjanje življenja na našem planetu, na primer z uravnavanjem podnebja in absorpcijo emisij ogljika. Glede na masovno prekomerno porabo bioloških virov so sedaj gospodarstva omejena z razpoložljivostjo biokapacitete Zemlje. Da bi zagotovili zdrav planet, ki nas lahko preživlja zdaj in tudi v prihodnosti, od nas zahteva zmanjšanje porabe virov in hkrati vzdrževanje ekosistemov našega planeta. Dobra novica je, da že obstajajo rešitve za izboljšanje zdravja naših ekosistemov in posledično zmogljivosti planeta za regeneracijo bioloških virov. Te so varstvo okolja, obnavljanje, regenerativno kmetijstvo in ribolov. "

Hrana

Polovico biokapacitete Zemlje porabimo za pridobivanje hrane, poudarjajo pri IZO. 

 Kaj še lahko storite? 

– Izogibajte se vsakodnevni prehrani z rdečim mesom in ga nadomestite z belim mesom ali vegetarijanskimi sestavinami. Proizvodnja tone govedine namreč zahteva 14-krat več biološko produktivnih površin kot pridelava 1 tone žita. 

– Kupujte lokalna in manj predelana živila z manj embalaže.

– Kupujte sezonska živila. Jagode pozimi ali avokado z drugega dela našega planeta pomenijo tudi večji ogljični nahrbtnik proizvoda.

– Zavržena hrana pomeni tudi zavrženo energijo. Ne kuhajte lačni! Raje skrbno načrtujte tedenski jedilnik (pri sestavljanju upoštevajte sestavine, ki so že v hladilniku in jih je treba porabiti).

Mobilnost

Osebna mobilnost k ogljičnemu odtisu človeštva doprinese kar 17 %. 

Kaj lahko storite? 

– Za prevoz v službo ali po opravkih raje izberite javni prevoz, kolo, hojo ali pa se odločite za druge oblike aktivne mobilnosti. Naredili boste nekaj dobrega za zdravje in okolje. Poleg tega pa tudi prihranili. 

– Poskrbite, da bo vaš avto poln sopotnikov. Tako si lahko delite stroške in ogljični odtis.

– Če vaš javni prevoz ni konkurenčen, uporabite vsaj najbližje parkirišče P+R (npr. Ljubljana).

– Izogibajte se potovanju z letalom, še posebej na krajše razdalje (< 800 km). Ko letite, kompenzirajte svoj ogljični odtis. Sicer pa je najboljši način za ogljično izravnavo letalskih poti ta, da se letenju izogibamo.

– Bi zamenjali svoj stari avto z električnim? Električna vozila so dokazano okolju bolj prijazna. Na Ekoskladu preverite subvencije in ugodne kredite za nakup električnega avtomobila.

– Živite v mestu in se vam ne splača imeti osebnega avtomobila? Avto si lahko izposodite ali pa najamete, ko ga potrebujete.

Energija

Ogljični odtis predstavlja 57 % ekološkega odtisa človeštva.

Kaj lahko storite? 

– Priporočljiva sobna temperatura je med 20 in 22 C. Z znižanjem ogrevanja za 1 C se lahko poraba energije zmanjša za 6 %. Kakšna je sobna temperatura pri vas doma?

- Preverite, kako energetsko učinkovit je vaš dom. Ali je čas, da ga bolje izolirate? Je smiselno zamenjati vir ogrevanja ali pa namestiti sončno elektrarno? Na Ekoskladu preverite subvencije in ugodne kredite za investicije v okoljske naložbe svojega doma.

– Naročite se na brezplačno energetsko svetovanje na 080 16 69 (Ekosklad).

– Elektronske naprave porabljajo električno energijo tudi, ko niso prižgane.