Na Finskem ločeno zbiranje tekstilnih postaja obvezno že januarja 2023. Kot opisujejo na portalu ZeroWaste Europe, morajo občine najkasneje do 1. januarja 2023 poskrbeti za zadostno število regijskih prevzemnih mest za odpadni tekstil. Ločeno zbrane odpadke je treba nato oddati v predelavo, pri čemer jih je treba čim več pripraviti za ponovno uporabo ali čim bolj kakovostno mehansko recikliranje. Zakon določa tudi ločeno zbiranje za podjetja, ki proizvajajo tekstilne odpadke. 

Poliester, akril in najlon so le drugo ime za nafto in zemeljski plin

Po podatkih Evropskega parlamenta se je v zadnjih desetletjih količina kupljenih oblačil na osebo v Evropski uniji povečala za 40 odstotkov. Razlog za to so predvsem nizke cene oblačil, hkrati pa so ta postala manj kakovostna. To pomeni, da je njihova življenjska doba vse krajša in tako postajajo najhitreje rastoči odpadek. Prav zato so tekstilni odpadki v središču letošnjega evropskega tedna zmanjševanja odpadkov. 

Kot smo pisali, je Polonca Ojsteršek Zorčič z ministrstva za okolje in prostor izpostavila, da se je v zadnjih desetih letih po podatkih EU količina kupljenih oblačil povečala kar za 40 odstotkov, k čemur je privedlo tudi koronsko obdobje in naročanje prek spleta. Cene oblačil padajo, potrošnja se posledično povečuje, skrajšala se je tudi življenjska doba oblačil. Na ravni EU prebivalec v povprečju na leto kupi 26 kilogramov oblačil, odvrže pa 11 kilogramov oblačil, kar je primerljivo z 11 jesenskimi plašči, je ponazorila Ojsteršek Zorčičeva. Po podatkih Statističnega urada RS je pri nas leta 2021 nastalo okoli 10.000 ton odpadkov iz tekstila. "Ti odpadki so za okolje zelo obremenjujoči, vplivajo na tla, vodo in emisije toplogrednih plinov. Kar 87 odstotkov odpadnega tekstila konča na odlagališčih ali v sežigalnicah. Nekaj manj kot devet odstotkov pa ga konča v mešanih komunalnih odpadkih," je opozorila.

Kot so med Evropskim tednom zmanjševanja odpadkov poudarili v društvu Ekologi brez meja, se moramo zavedati, da je sedem od desetih kosov oblačil, ki visijo v naših omarah, izdelanih iz plastike. Opozorili so na problematično povezavo modne industrije z industrijo fosilnih goriv. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je tekstilna industrija z negativnimi vplivi na okolje pri proizvodnji, uporabi in odlaganju tekstilnih odpadkov po nekaterih podatkih druga največja onesnaževalka sveta. Kot so ponazorili, so leta 2020 iz fosilnih goriv proizvedli skoraj 60 milijonov ton vlaken, največ od tega poliestra. Kot kažejo podatki, je Rusija največji dobavitelj fosilnih goriv za proizvodnjo poliestra v Indiji in na Kitajskem. Kot še poudarjajo, ni problematična le poraba fosilnih goriv, temveč tudi izločanje mikroplastike, saj so prav mikrovlakna njena najpogostejša oblika. Ta pa imajo velik vpliv na akutno in kronično vnetje dihal. Kot so izračunali, lahko eno oblačilo pri pranju izloči več kot 1900 mikrovlaken, še posebej potratna pa je uporaba sušilnih strojev, saj vsak od njih letno v ozračje spusti do 120 milijonov vlaken, še poudarjajo Ekologi brez meja.