V Sloveniji letno nastane nekaj več kot 60.000 ton odpadne plastike, približno toliko se je tudi reciklira. Leta 2022 je bilo izmerjenih 5,9 tone izpustov toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 na prebivalca, kar je bilo pod povprečjem EU, so ob svetovnem dnevu Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, strnili na Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS). Geslo letošnjega svetovnega dneva Zemlje je bilo Planet proti plastiki. Poziva k zmanjšanju uporabe plastike v dobro zdravja ljudi in planeta. 

Med zahtevami je tako 60-odstotno zmanjšanje proizvodnje plastike do leta 2040 s končnim ciljem zagotoviti prihodnost brez plastike za prihodnje generacije. Kot sicer ugotavljajo na statističnem uradu, večino nastale odpadne plastike recikliramo: "Leta 2022 je v državi nastalo 63.000 ton odpadne plastike, recikliranih pa je bilo 72.000 ton. Večja količina reciklirane plastike v primerjavi z nastalo v letih 2021 in 2022 je predvsem posledica recikliranja dela odpadne plastike, nastale v 2020, deloma pa tudi povečanega uvoza le-te. V Slovenijo je bilo leta 2022 uvožene 107.000 ton odpadne plastike, izvozili pa smo je 92.000 ton. Največja količina, 60.000 ton ali več kot polovica, je bila uvožena iz sosednje Italije, največ pa smo je izvozili v Turčijo, 25.000 ton ali približno četrtino."

Slovenci proizvedemo nekaj manj izpustov od povprečja EU

V Sloveniji je leta 2022 nastalo 12,4 milijona ton izpustov toplogrednih plinov (TGP) v ekvivalentu CO2 ali 5,9 tone na prebivalca. Povprečje na ravni EU je znašalo 6,5 tone na prebivalca, največjo količino so izmerili na Danskem in v Luksemburgu (12,4 oz. 12,1 tone), najmanjšo pa na Malti, sledila je Švedska (3,7 oz. 4,0 tone), so podatke zbrali na statističnem uradu. 

A prostora za izboljšave je še več kot dovolj. Tako lahko vsak posameznik poskuša znižati svoj ogljični odtis. Kot pojasnjujejo v Umanoteri, ogljični odtis po eni strani ponazarja količino izpustov TGP, ki so posledica življenjskega sloga posameznika. To vključuje izpuste zaradi porabe električne energije in energentov za ogrevanje doma, prevozov z osebnimi vozili, javnim potniškim prevozom in letali ter potrošnje hrane, naštevajo. Po drugi strani pa ogljični odtis ponazarja tudi posamezniku pripadajoči delež sistemskih izpustov, na katere nimamo neposrednega vpliva, vendar pa smo zanje soodgovorni, saj uživamo koristi dejavnosti, pri katerih nastajajo.

A kako vemo, kakšen je naš ogljični odtis? Ali je ta (pre)velik? Pomagamo si lahko z različnimi orodji. V Umanoteri so tako ob letošnjem dnevu Zemlje objavili prenovljen kalkulator ogljičnega odtisa. Kot pojasnjujejo, je namenjen izračunu ogljičnega odtisa posameznika, lahko se uporabi tudi za določitev skupnega ogljičnega odtisa gospodinjstva. Posebnost Umanoterinega kalkulatorja je, da poleg emisij, na katere ima posameznik neposreden vpliv, upošteva tudi sistemske izpuste, kot so emisije zaradi transporta blaga, industrijske proizvodnje, ravnanja z odpadki in delovanja javnega sektorja. Izračun ogljičnega odtisa pokaže, s čim povzročamo največje izpuste toplogrednih plinov (TGP), in omogoča načrtovanje ukrepov za njihovo zmanjšanje. Zato je kalkulator opremljen tudi z nasveti za zmanjšanje izpustov TGP,  poudarjajo. 

Kot pojasnjujejo, občutek glede tega, ali je naš ogljični odtis velik ali majhen, dobimo šele, ko ga z nečim primerjamo: "Kalkulator izračunani ogljični odtis uporabnika primerja z letnimi emisijami povprečnega prebivalca Slovenije (7,7 tone ekvivalenta CO) in Evropske unije (8 ton), poleg tega pa še ZDA kot primera energetsko potratne industrializirane države (18,8 tone) in Indije kot primera države globalnega juga (2,8 tone). Nenazadnje kalkulator izračunani ogljični odtis posameznika primerja tudi z vrednostjo, h kateri v Sloveniji težimo na poti v podnebno nevtralnost (1,25 tone)."

Kakšen bi moral biti naš ogljični odtis? 

A kakšen je naš cilj? Kako velik naj bo naš odtis, da bomo dosegli podnebne cilje? Kot pojasnjujejo v Umanoteri, bo Slovenija podnebno nevtralna družba, ko izpusti TGP ne bodo presegali zmožnosti slovenskih naravnih ponorov (gozdov in travinja), da CO2 odstranijo iz ozračja. V dolgoročni podnebni strategiji Slovenije je opredeljen cilj do leta 2050 zagotoviti letni odvzem v višini 2500 kt CO2. Za doseganje podnebne nevtralnosti takrat ogljični odtis povprečnega prebivalca Slovenije ne sme biti večji od 1,25 tone CO2e na leto. Ob tem Jonas Sonnenschein iz Umanotere poudarja, da čeprav "Slovenija velja za deželo gozdov, izračun ogljičnega odtisa pokaže, da že same sistemske emisije, ki so leta 2021 znašale približno štiri tone CO2e na prebivalca Slovenije, močno presegajo kvoto emisij za podnebno nevtralnost."

Kot poudarjajo, je izračun ogljičnega odtisa lahko streznitev, saj pokaže, da za prehod v podnebno nevtralnost niso zadosti kozmetični ukrepi, ampak so potrebne temeljite spremembe na ravni posameznikov in družbe. Ob tem pa dr. Renata Karba iz Umanotere poudarja, da "namen kalkulatorja ni frustrirati, ampak posameznike opolnomočiti, da se poleg sprememb svojega življenjskega sloga kot aktivni državljani tudi zavzamejo za družbene spremembe, ki prispevajo k zmanjšanju sistemskih emisij, na primer razogljičenje industrije, izboljšanje javnega prevoza in prehod na podnebju prijaznejšo oskrbo s hrano." Prva pomembna priložnost za to bodo že junijske Evropske volitve, saj podnebna politika Evropske unije v veliki meri določa tudi slovensko podnebno politiko, so spomnili.  

Kako lahko začnemo nižati svoj ekološki odtis? 

Kot smo že poročali, so na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO) zbrali številne nasvete za zmanjšanje ekološkega odtisa. 

Hrana

 Polovico biokapacitete Zemlje porabimo za pridobivanje hrane, poudarjajo pri IZO. 

 Kaj še lahko storite? 

– Izogibajte se vsakodnevni prehrani z rdečim mesom in ga nadomestite z belim mesom ali vegetarijanskimi sestavinami. Proizvodnja tone govedine namreč zahteva 14-krat več biološko produktivnih površin kot pridelava 1 tone žita. 

– Kupujte lokalna in manj predelana živila z manj embalaže.

– Kupujte sezonska živila. Jagode pozimi ali avokado z drugega dela našega planeta pomenijo tudi večji ogljični nahrbtnik proizvoda.

– Zavržena hrana pomeni tudi zavrženo energijo. Ne kuhajte lačni! Raje skrbno načrtujte tedenski jedilnik (pri sestavljanju upoštevajte sestavine, ki so že v hladilniku in jih je treba porabiti).

Mobilnost

Osebna mobilnost k ogljičnemu odtisu človeštva doprinese kar 17 odstotkov. 

Kaj lahko storite? 

– Za prevoz v službo ali po opravkih raje izberite javni prevoz, kolo, hojo ali pa se odločite za druge oblike aktivne mobilnosti. Naredili boste nekaj dobrega za zdravje in okolje. Poleg tega pa tudi prihranili. 

– Poskrbite, da bo vaš avto poln sopotnikov. Tako si lahko delite stroške in ogljični odtis.

– Če vaš javni prevoz ni konkurenčen, uporabite vsaj najbližje parkirišče P+R (npr. Ljubljana).

– Izogibajte se potovanju z letalom, še posebej na krajše razdalje (< 800 km). Ko letite, kompenzirajte svoj ogljični odtis. Sicer pa je najboljši način za ogljično izravnavo letalskih poti ta, da se letenju izogibamo.

– Bi zamenjali svoj stari avto z električnim? Električna vozila so dokazano okolju bolj prijazna. Na Ekoskladu preverite subvencije in ugodne kredite za nakup električnega avtomobila.

– Živite v mestu in se vam ne splača imeti osebnega avtomobila? Avto si lahko izposodite ali pa najamete, ko ga potrebujete.

Energija

Ogljični odtis predstavlja 57 odstotkov ekološkega odtisa človeštva.

Kaj lahko storite? 

– Priporočljiva sobna temperatura je od 20 do 22 stopinj Celzija. Z znižanjem ogrevanja za 1 stopinjo Celzija se lahko poraba energije zmanjša za 6 odstotkov. Kakšna je sobna temperatura pri vas doma?

- Preverite, kako energetsko učinkovit je vaš dom. Ali je čas, da ga bolje izolirate? Je smiselno zamenjati vir ogrevanja ali pa namestiti sončno elektrarno? Na Ekoskladu preverite subvencije in ugodne kredite za investicije v okoljske naložbe svojega doma.

– Naročite se na brezplačno energetsko svetovanje na 080 16 69 (Ekosklad).

– Elektronske naprave porabljajo električno energijo tudi, ko niso prižgane.