Koralni grebeni med drugim zagotavljajo habitat ter zaščito za ribe in drugo morsko življenje.  So živi organizmi, ki živijo v sožitju z algami. Od alg dobivajo potrebna hranila in kisik, a ko pri višjih temperaturah alge postanejo strupene, jih korale zavrnejo in izgubijo svojo barvo. 

Poleg tega pa postanejo tudi občutljivejše za razne bolezni in na koncu celo odmrejo. Ugotovitve naznanjajo obsežen propad ekosistemov koralnih grebenov, ki je posledica globalnega segrevanja.

A koralne grebene po svetu ogroža tudi človekovo netrajnostno upravljanje morja. Prizori iz Tajske tako prikazujejo zavrženo ribiško opremo, tako imenovane mreže duhov, ki prekrivajo in dušijo celotne koralne grebene, s tem pa ogrožajo te izjemno dragocene ekosisteme, poroča Reuters.

Izraz 'mreže duhov' oz. 'ghost nets' označuje izgubljene ali zavržene ribiške mreže, ki so jih v morja in oceane odvrgli ribiči. V morju je po poročilu FAO in UNEP 640.000 ton zavrženih ribiških mrež, ki predstavljajo desetino vseh morskih odpadkov. Morja in oceani so ogroženi zaradi prekomernega lova, onesnaženja in podnebnih sprememb. Poleg tega mreže duhov onesnažujejo morske ekosisteme.

V posebni podmorski čistilni akciji je tako več kot 40 potapljačev odstranilo večje količine zavržene ribiške mreže, ki je prekrivala zaščiteno območje v Tajskem zalivu. Po tem, ko so v dvodnevni akciji odstranili mreže, ki so se razprostirale po celotnem koralnem grebenu, so potapljače pričakali žalostni prizori beljenih koral. Kot upajo strokovnjaki, si bo koralni greben po odstranitvi mrež, ki so ga dušile, opomogel v dveh do treh mesecih. 

"Mreže duhov so velika okoljska težava na Tajskem," je ob tem dejal eden izmed prostovoljcev, ki so sodelovali pri odstranjevanju mrež, Vanapa Tamasangvan. Potapljači so na mreže privezali plastične vrečke, napolnjene z zrakom, da bi te priplavale na površje, in previdno razrezali dele mrež, ujete v korale: "Težji del te akcije, katere cilj je bil osvoboditi koralni greben, je bila prav odstranitev ribiških mrež, ki so se zapletle v zelo krhke in občutljive korale," je pojasnil za Reuters. 

Vanapa je opisal, da so samo v tej akciji, ki so jo izvedli v tajski provinci Patani  odstranili mreže, ki so v površino merile kar 2750 kvadratnih metrov: "Ta mreža ni bila največja, vse leto odstranjujemo tako velike mreže." Kot ocenjujejo potapljači, so iz morja v tem letu potegnili mreže v vrednosti okoli 30.000 evrov. 

Mreže duhov lahko oceane sčasoma spremenijo v puščave

Mreže duhov, zavržene ribiške mreže, ki plavajo po svetovnih oceanih, so pereč okoljski problem, saj predstavljajo smrtonosne pasti za živali in vir mikroplastike, ki ogroža celotno prehransko verigo.

Zapuščena ribiška oprema je namreč najbolj smrtonosna oblika plastičnih odpadkov za morsko življenje. V svetovnem skladu za naravo (WWF) ocenjujejo, da poškoduje kar 66 odstotkov morskih sesalcev, ogroža pa več kot polovico morskih vrst ptic in želv. 

Vrednost morskega sveta presega njegovo biotsko raznovrstnost. Morja in oceani regulirajo naše podnebje, zagotavljajo polovico kisika, ki ga dihamo, absorbirajo ogljikov dioksid in so vir hrane za več kot milijardo ljudi. Lepote naših oceanov in obal so naš navdih, prostor rekreacije in turizma. Netrajnostne in neodgovorne človeške dejavnosti bi lahko morja in oceane spremenile v puščave. Čas je, da spremenimo svoje ravnanje z  oceani ter začnemo z dragocenim in krhkim ekosistemom ravnati dostojanstveno in spoštljivo, opozarjajo pri WWF Adria.