Morje je zdravilo, ki nam ga daje narava, pove naturopatinja Erika Brajnik iz naturopatskega centra Saeka. Kot uvodoma pove, pozna gospo, ki je dokaz za blagodejne učinke morja na naše zdravje: "Gospa se vse leto kopa v morju, pa si je olajšala težave s povišanim holesterolom in hipertenzijo, uredilo se ji je spanje," našteva Brajnikova.

"Kopanje v morju takoj zjutraj, ko je še mirno, pomaga pri hipotirozi, saj je takrat na površju morske gladine polno joda, ki aktivira ščitnico in aktivira vitalno telesno energijo ter uravna telesno temperaturo." Kot svetuje Brajnika, moramo za blagodejni učinek osvežilne jutranje dejavnosti v morju plavati vsaj 20 minut, vsako jutro na tešče.
Sol in morska sol sta zelo pomembna za naše telo in lasišče, poudarja. Kot svetuje, po kopanju v morju nikar ne hitite pod tuš in ne uporabite brisače. Namesto tega si zmasirajte lasišče, saj to odmašuje zamaščene folikle, pravi Brajnikova. Kot še svetuje, pustite, da se sol posuši na koži, "saj je ta polna mineralov." Stuširajte pa se šele zvečer.

Dopust na morju predvsem izkoristite za plavanje, plavajte vsaj 40 minut vsak dan, saj je plavanje blagodejno za srce in ožilje, uravnava telesno energijo in pomiri pregreta jetra. Jetra se, kot pojasnjuje naturopatinja, namreč v vročini pregrejejo, zato imajo ljudje težavo z jezo, vzkipljivostjo, nepotrpežljivostjo, kar je tipično za poletne vročinske dni, svetuje Brajnikova.

Morje je blagodejno še posebej za tiste, ki so preboleli koronavirus, saj imajo ti verjetno oslabljena pljuča, zato je, kot poudarja, pomembno, da se ta pregrejejo. Kdor čuti postkoronsko utrujenost, je pomembno, da osveži črevesje, pri tem pa lahko pomaga kopanje v morju 40 minut vsak dan, ker uravnava notranjo telesno temperaturo in osveži pregreto vneto črevesje postkoronske bolezni, kjer se nahaja sedež utrujenosti, pravi Brajnikova.
Pohodništvo in planinarjenje vzdržljivostna športa, ki pospešita prekrvavitev in obremenita srce
Tisti, ki se radi nadihate gorskega zraka, verjetno veste, da sta dejavnosti na prostem, kot sta pohodništvo in planinarjenje, odličen način za izboljšanje kondicije, spoznavanje ljudi in zabavo. Naslednja priporočila so planinska združenja pripravila z namenom, da bo dejavnost izvajana, kar se da varno in prijetno, so zapisali v Planinski zvezi Slovenije. Pohodništvo in planinarjenje sta vzdržljivostna športa, ki obremenita srce in pospešita prekrvavitev, zato morate biti pohodniki in planinci zdravi in morate znati realno oceniti svoje sposobnosti. Nikar ne hitite, za hojo izberite tak tempo, da nihče v skupini ne omaga, poudarjajo.

Prav tako poti skrbno načrtujte: "Zemljevidi, vodniki, internet in poznavalci vas lahko poučijo o dolžini, višinski razliki, težavnosti ture in o trenutnih razmerah. Ture vedno izberite glede na sposobnosti skupine. Posebej bodite pozorni na vremensko napoved, saj veter, dež in mraz povečajo nevarnost nezgod. Svojo opremo ustrezno prilagodite načrtovanemu pohodu, vaš nahrbtnik pa naj ne bo pretežak. Vedno imejte v nahrbtniku zaščito pred dežjem, mrazom in soncem, prav tako imejte s seboj tudi komplet za prvo pomoč in mobilni telefon (številka za klic v sili v Evropi: 112). Pri orientaciji si pomagajte z zemljevidi in GPS."
Izjemno pomembno je, da se ustrezno opremite. "Stabilni pohodniški oziroma planinski čevlji ščitijo stopalo in ublažijo obremenitev nanj ter izboljšajo oprijem pri stopanju. Pri izbiri obutve se prepričajte, da se čevlji odlično prilegajo, imajo podplate z dobrim oprijemom, so vodoodporni in lahki," svetuje PZS. Padci zaradi zdrsa ali spotikanja so namreč najpogostejši vzroki nezgod. Upoštevajte, da prehiter tempo hoje ali utrujenost zelo vplivata na gotovost vašega koraka in na vašo zbranost. Pazite na padajoče kamenje. S previdno hojo se boste izognili proženju kamenja, so opozorili.
Ostanite na označenih poteh in si privoščite redne odmore. Redno jejte in pijte, da ohranite svojo moč in zbranost. Izotonični napitki so idealni za pogasitev žeje. Pri tem pa varujte naravno okolje: "Za sabo ne puščajte smeti, ostanite na poti, ne motite divjih ali domačih živali, ne dotikajte se rastlin in spoštujte zavarovana območja. Uporabljajte javni prevoz ali skrbite za čim bolj optimalno izkoriščenost osebnih vozil."

KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV