Skupino mladih okoljskih navdušenk je v španski Sevilji, mestu z največ pomarančami na svetu, dobesedno navdihnil omamni vonj po pomarančah, ki objame mesto v času njihovega cvetenja. Kot so ugotovile Monica, Celia in Marina, to po drugi strani pomeni veliko odpadkov, ki bi jih lahko trajnostno uporabili. In rodila se je ideja, da bi s pomočjo posebnega biotehnološkega postopka pomarančne olupke spremenile v bioplastiko. 

V Sevilji raste okoli 40.000 pomarančnih dreves, kar pomeni, da je to mesto z največ pomarančami na svetu. Vsako sezono vsa ta drevesa obrodijo približno 5.7 milijonov kilogramov grenkih pomaranč. Monica, Celia in Marina pa so v tem prepoznale tudi ogromno količino dišečih pomarančnih olupkov, ki naposled končajo med odpadki. Porodila se jim je ideja, da bi lahko olupke teh sočnih sadežev preobrazile v lokalno izdelane in ekološke alternative plastiki, ki bi bile hkrati tudi biorazgradljive. 

Kot njihovo zgodbo predstavljajo v organizaciji Climate-KIC, so se pri razmišljanju o bolj trajnostnem mestu osredotočile na zaščitni znak mesta, pomarančna drevesa. Kot je povedala biotehnologinja iz Inštituta de la Grasa, Monica Villoslada Valbuena, so skupaj iskale trajnostno rešitev za tako veliko količino odpadkov. Sama se ukvarja z biotehnološkim razvojem oljnih semen za industrijske potrebe. V oranžni trajnostni ekipi je še Celia Maria Camacho Montano, geologinja, ki preučuje podnebne spremembe in strokovnjakinja za marketing Marina Perez Fernandez. 

Kombinacija njihovih izkušenj, znanja in izobrazbe je omogočila, da se je rodil koncept 'remonda'. "Odpadkom želimo dati novo življenje, naša ideja je, da pomarančne olupke preobrazimo v bioplastiko z biotehnološkim postopkom. Ne samo, da ta postopek iz oranžnih odpadkov ustvarja izdelke z dodano vrednostjo, ampak tudi zmanjša porabo plastike,"  izpostavlja Monica. Ta ne tako preprost biotehnološki postopek je mogoč zaradi sestave pomarančnih lupin, ki med drugim vsebujejo pektin in celulozo, pojasnjuje. Pri tem sodelujejo z Univerzo v Sevilji. Dolgoročno si želimo, da na odlagališčih v Sevilji ne bi bilo več pomarančnih odpadkov in da bi iz omamnih olupkov izdelovali čudovite produkte, so sklenile ob predstavitvi svoje ideje, ki je prejela nagrado na tekmovanju New European Bauhaus Ideation Awards, ki jo organizira Evropska Unija, z namenom promocije trajnostnih dosežkov mladih.

Pomarančni olupki tudi za elektriko

To pa ni edini inovativni način, kako bi v Sevilji uporabili pomarančne olupke. Tako v mestu od leta 2021 poteka pilotni projekt, v katerem s pomočjo olupkov proizvajajo celo elektriko.

Kot je poročal Guardian, čisto električno energijo poenostavljeno pridobijo tako, da za pogon generatorjev uporabijo metan, ki nastane med fermentacijo pomarančnih olupkov. 

Poskusi so doslej pokazali, da bi lahko s 1000 kg olupkov proizvedli 50 kWh, kar je dovolj za oskrbo z električno energijo pet domov za en dan. Če bi tako porabili vse mestne pomaranče in dali energijo nazaj v omrežje, bi lahko napajali 73.000 domov, so izračunali. 

Plastični odpadki počasi dušijo svet, na letni ravni proizvedemo občutno preveč plastike. Kot je znano, v svetovnih oceanih vsako leto pristane med osem do deset ton plastičnih odpadkov. Onesnaženje oceanov že ogroža življenje na našem planetu. Plastični odpadki ogrožajo vsaj 700 živalskih vrst, predvidevajo znanstveniki. Proizvodnja plastike terja tudi fosilna goriva, ki pa so eden izmed poglavitnih razlogov za globalno segrevanje, opozarjajo pri Climate-KIC.