Telemetrični podatki spremljanja ogroženega divjega petelina na Pokljuki kažejo, da se pozimi ob sončnih dnevih, ko je veliko obiskovalcev,  divji petelin premika petkrat več kot običajno, ko lahko tudi teden dni preživi na drevesu. To zanj pomeni veliko izgubo energije in posledično predstavlja večjo nevarnost, da težkih zimskih razmer ne bo preživel, razlaga Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. 

Triglavski narodni park je danes eden najbolj obiskanih delov narave v Sloveniji, hkrati pa je življenjski prostor redkih in zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst in habitatnih tipov: "Če želimo ohraniti bogastvo slovenske narave, je pomembno prilagajanje naših navad kot obiskovalcev, da bomo na edini nacionalni park lahko ponosni tudi v prihodnje," poudarja Andrej Arih, vodja projekta VrH Julijcev, iz Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP). 

Kaj so mirna območja? 

Zato so vzpostavili mirna območja, kjer so človekove dejavnosti časovno, prostorsko in po načinu izvajanja prilagojene za čim manjše motnje v naravnem okolju. Njihova vloga je ključna pri obiskovanju, pojasnjuje Arih.  "Mirna območja so tisti deli narave narodnega parka, ki so izjemnega pomena za varstvo živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov in na katerih so obiskovanje, kot je hoja zunaj utrjenih in označenih poti, planinstvo in različne dejavnosti, kot so zračni promet, turno smučanje, jadralno padalstvo, fotolov, kolesarstvo, gozdarstvo, kmetijstvo, časovno in prostorsko prilagojene tako, da so motnje čim manjše. V TNP so mirna območja vzpostavili za divjega petelina, belko, ruševca, gamsa, planinskega orla in soško postrv ter aktivna visoka barja," našteva. 

V mirnih območjih so človekove dejavnosti časovno, prostorsko in po načinu izvajanja prilagojene za čim manjše motnje v naravnem okolju. Njihova vloga je ključna pri t. i. splošni rabi – obiskovanju. V projektu VrH Julijcev so tako v prostoru uveljavili 19 mirnih območij na Pokljuki, Mangartskem sedlu, Voglu in na Vitrancu za divjega petelina, belko in aktivna visoka barja. 

In kako jih prepoznamo?

Mirna območja so na gozdnih cestah in planinskih poteh označena s posebnimi tablicami, pojasnjuje Arih. Na označenih gozdnih cestah je promet dovoljen samo lastnikom zemljišč in je časovno prilagojen. Takšna mirna območja prepoznamo po cestnih zapornicah. Za obiskovalce to pomeni, da parkirajo na urejenih parkiriščih in uporabljajo označene planinske poti. Obiskovalci Triglavskega narodnega parka lahko informacije o mirnih območjih dobijo tudi na spletnem mestu tnp.si in na informacijskih tablah po vsem parku, svetuje. 

Mirna območja v TNP vzpostavljajo za zavarovane in redke živalske in rastlinske vrste ter habitatne tipe Nature 2000. Vrste ali habitatni tipi, za katere se vzpostavlja mirno območje, so predstavniki večje skupine, ki potrebuje določene elemente življenjskega prostora. Na primer: potrebe divjega petelina so zelo raznolike, zato z zagotavljanjem življenjskega prostora zanj skrbimo tudi za koconogega čuka, malega skovika, triprstega detla ipd, pripoveduje Arih. 

Postopno uveljavljanje mirnih območij in usklajevanje z različnimi organizacijami ter lastniki zemljišč je ključnega pomena za uresničevanje ciljev varstva narave na terenu oziroma spoštovanje pravil v prostoru. 

Kako učinkoviti so ukrepi? 

Pa so takšni ukrepi učinkoviti? Kot odgovarja Arih: "Po prvih ocenah ugotavljamo, da postopno uveljavljanje prinaša bolj učinkovito spoštovanje pravil, hkrati pa se zavedamo, da je spreminjanje navad večleten proces. V Triglavskem narodnem parku deluje tudi naravovarstvena nadzorna služba, ki v prvi vrsti opozarja in tudi informira obiskovalce, v določenih primerih pa tudi kaznuje za nespoštovanje pravil obnašanja. " 

Ohranjanje narave je odgovornost vseh, tako organizacij kot posameznikov in celotne družbe, zato partnerji projekta preko različnih kanalov spodbujajo odgovorno obiskovanje Triglavskega narodnega parka, edinega narodnega v Sloveniji, izpostavlja.  

Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, pa dodaja: "Planinska zveza Slovenije kot edina množična planinska organizacija spodbuja k odgovornemu obiskovanju gora tako pri svojih članih kot tudi širše. Obiskovalce usmerjamo na hojo po označenih poteh, PZS spodbuja, da iz doline na višine hodimo peš in čim več uporabljamo javni prevoz. Veseli nas, da Triglavski narodni park, lokalne skupnosti in turistične organizacije v Julijskih Alpah povečujejo javni promet, še posebej v poletni sezoni."