Francosko mesto Colmar je okoli velike noči leta 2015 svojim prebivalcem začelo brezplačno razdeljevati kokoši. Cilj tega novega pilotnega programa, ki ga je tedaj uvedel oddelek za zbiranje odpadkov v mestu na severovzhodu Francije, je bil zmanjšati količino zavržene hrane.  Vsak dan na svetu namreč zavržemo več kot milijardo obrokov. In to tako v revnih kot bogatih državah. Medtem pa več kot 730 milijonov ljudi po svetu živi v lakoti, opozarja novo poročilo Združenih narodov. Poleg tega je odpadna hrana, ki je zavržemo občutno preveč, eden izmed večjih povzročiteljev podnebne krize. S tem, ko v smeti roma odpadna hrana, zavržemo tudi vire in energijo, ki smo jih porabili za njeno proizvodnjo. S tem pa pospešujemo globalno segrevanje. 

Takratni predstavnik lokalne oblasti Gilbert Meyer je bil leta 2014 ponovno izvoljen s sloganom 'ena družina, ena kokoš', katerega cilj je bil spodbuditi prebivalce k posvojitvi kokoši. Naslednje leto se je projekt začel izvajati v sodelovanju z dvema bližnjima kokošjima farmama. Prebivalce so spodbujali, naj pomislijo na brezplačna jajca - trud, vložen v vzgojo kokoši, se bo hitro povrnil, so prepričevali prebivalce, poroča BBC. 

Uspeh: prihranili 273,35 tone bioloških odpadkov

Prijavilo se je več kot 200 gospodinjstev v štirih občinah, ki so prejeli po dve kokoši lokalne pasme. Vsako gospodinjstvo je podpisalo dokument, s katerim se je zavezalo, da bo vzgajalo kokoši, pri čemer se je zaveda, da lahko oddelek za odpadke kadar koli opravi nadzor nad dobrim počutjem živali. Kurnike so morali prebivalci zgraditi ali kupiti sami. Pogoj za pernato donacijo je bil, da je imelo vsako gospodinjstvo dovolj prostora za kokoši - med 8 in 10 kvadratnimi metri. 

Do zdaj je bilo lokalnim prebivalcem razdeljenih 5282 kokoši, trenutno pa so odprte prijave za naslednji krog razdeljevanja junija 2025. Prebivalci niso prejeli le obilne zaloge brezplačnih jajc, temveč so se izognili tudi odlaganju hrane na odlagališčih, saj kokoši hranijo s kuhinjskimi ostanki, ki bi jih sicer zavrgli, ugodnosti programa našteva predstavnik lokalne oblasti Eric Straumann. 

"Glede na to, da ima kokoš v povprečju štiri leta življenjske dobe in da dnevno zaužije 150 g bioloških odpadkov, ocenjujemo, da smo od leta 2015 preprečili nastanek 273,35 tone bioloških odpadkov," je ocenil Straumann. Čeprav so lastnikom piščancev v Združenem kraljestvu pred kratkim svetovali, naj ptic zaradi bojazni pred širjenjem bolezni ne krmijo s kuhinjskimi odpadki, je drugod po svetu to zakonito in lahko pomembno vpliva na zmanjšanje količine zavržene hrane ter sproži cikel, ki koristi vsem: Kokoši omogočajo spodbujanje tradicionalnih praks krožnega gospodarstva, ki so danes še vedno aktualne, zlasti na vaseh, zdaj pa se razvijajo tudi v mestih: piščanci, hranjeni z našimi živilskimi odpadki, nam v zameno zagotavljajo sveža jajca," pojasnjuje Straumann.

Podobno tudi v Franciji

Colmar ni edino mesto, ki deli brezplačno perjad. Leta 2012 so v majhnem francoskem mestu Pincé vsakemu gospodinjstvu ponudili dve kokoši, da bi jim pomagali zmanjšati količino bioloških odpadkov. Na začetku je bila to šala, potem pa smo ugotovili, da je bila to zelo dobra zamisel," je takrat za lokalne medije povedala Lydie Pasteau, županja mesta Pincé. Skupaj je 31 družin dobilo piščance in vrečko krme, Pasteau pa je program označila za presenetljiv uspeh. V Belgiji so kokoši razdelili tudi v mestih Mouscron in Antwerpen ter pokrajini Limburg, vendar so morali prebivalci podpisati dogovor, da živali ne bodo pojedli vsaj dve leti. Samo v Limburgu je v enem letu kokoši posvojilo več kot 2500 družin, v Mouscronu pa je bilo v drugem krogu programa razdeljenih 50 parov kokoši, potem ko je bila prva razdelitev uspešna. Prebivalci, ki so morali dokazati, da imajo na svojih vrtovih dovolj prostora za rejo ptic, so dobili osnovna navodila o reji kokoši.