V eni izmed raziskav na Finskem, objavljeni v znanstveni reviji Nature Food, so raziskovalci preračunali, kakšne blagodejne učinke na okolje bi imela bolj ’zelena’ hrana na naših krožnikih. Znanstveniki trdijo, da bi pritisk na planet, če bi naše tipične evropejske prehranske navade, nadomestili s takšno prehrano lahko znižali za skoraj 80 odstotkov, poroča BBC. 

 Raziskovalci na Finskem so primerjali hranilno vrednost nekaterih živil in njihov pritisk na okolje, torej – koliko vode, zemlje in emisij se porabi za njihovo proizvodnjo, da na koncu pristanejo na naših krožnikih. Ugotovili so, da bi lahko zamenjava mesa in ostalih živalskih izdelkov z alternativami, vzgojenimi v laboratorijih, močno znižala pritisk na okolje. A zaenkrat so tehnološke rešitve v tej smeri še na dokaj nizki ravni, se zavedajo raziskovalci, zato poudarjajo, da lahko ima podoben učinek tudi zmanjšanje količine mesa v naši prehrani.

"Z znatnim zmanjšanjem živil živalskega izvora in zamenjavami z novimi živili in alternativami rastlinskih beljakovin lahko občutno zmanjšamo vplive na okolje v smislu potenciala globalnega segrevanja, rabe zemljišč in rabe vode," je poudarila Rachel Mazac z univerze v Helsinkih, ki je sodelovala pri raziskavi. A kot je dodala, so raziskovalci odkrili podobne prihranke pri veganskem načinu prehranjevanja. Podoben prihranek naravnih virov pa so izračunali tudi, če bi povprečen jedec 75 odstotkov mesa zamenjal z rastlinskimi alternativami. 

A ni jasno, če so potrošniki za takšno spremembo prehranjevanja že pripravljeni. Po vsem svetu pospešeno razvijajo nove inovativne načine za proizvodnjo hrane, ki bi bila bogata z beljakovinami in ostalimi hranili, hkrati pa bi bila okoljsko sprejemljivejša – torej, da bi se za njeno pridelavo porabilo manj vode in ostalih naravnih virov. Kot je za BBC ocenil dr. Asaf Tzachor z Univerze Cambridge, so to obetajoči zaključki, a prav nepripravljenost potrošnikov za spremembo prehranjevalnih vzorcev bi lahko preprečila oziroma upočasnila to potrebno tranzicijo iz pretežno mesne prehrane. Že številne druge študije so pokazale, da je premik proti rastlinskemu načinu prehranjevanja nujen in da ima takšen način prehranjevanja blagodejne učinke tako za zdravje kot planet. 

Kot smo že poročali, svetovni sistem oskrbe s hrano v trenutni obliki povzroči skoraj tretjino vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Sedanji način proizvodnje hrane poleg tega vodi v pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti, kar ogroža obstoj človeške civilizacije, opozarjajo v Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera. Tudi z manjšimi prilagoditvami lahko pomembno vplivamo na izboljšanje stanja našega planeta. Manjkrat se odločimo za meso, kupujmo sezonske jedi in raje kot po 'eksotičnih živilih' posegajmo po lokalno pridelanih zelenjavi in sadju. Namesto v najbližji supermarket po nakupih raje zavijmo k ekološkim pridelovalcem v okolici, naštevajo nekaj načinov, kako lahko s tem, kaj položimo na svoj krožnik, vplivamo na našo prihodnost. Okolju manj prijazna je tudi industrijsko predelana in zapakirana hrana, katere proizvodnja je energetsko intenzivna, dodatno pa okolje obremenjuje večinoma plastična embalaža. 

Znanstveniki so že izračunali, da bi se morali ljudje v razvitem svetu odreči 90 odstotkom mesa in 60 odstotkom mlečnih izdelkov na svojih jedilnikih. V raziskavi, ki je bila predstavljena v reviji Lancet, je sodelovalo 37 strokovnjakov iz 16 držav.  Ti so poudarili, da morajo ljudje v bogatih državah drastično zmanjšati uživanje mesa, hkrati pa opomnili, da se v nekaterih regijah, kot je južna Azija, trenutno soočajo s premajhnim vnosom kalorij in pomanjkanjem beljakovin, kar je posledica pomanjkanja rdečega mesa.

Kaj je torej stalnica na podnebnem meniju, ki je prijazen do našega okolja?  Na takšnem podnebnem meniju je stalnica hrana rastlinskega izvora, kot so sadje, zelenjava in oreški, dober in okolju prijazen vir energije pa so tudi žitarice in stročnice, ki bi v naši prehrani morale zavzemati največji delež. Priporočljivo je tudi izbirati sezonsko hrano, ki je pridelana lokalno, na ekološki način, in je čim manj predelana in zapakirana. Ekološka pridelava v primerjavi s konvencionalnim kmetijstvom ne povzroča samo manjših izpustov toplogrednih plinov, ampak z izboljševanjem kakovosti tal in biotske raznovrstnosti tudi povečuje odpornost oskrbe s hrano na podnebne spremembe, so nam v pogovoru že zaupali  v Umanoteri.