Slovenci po prižganih nagrobnih svečah sodimo v sam vrh med državami EU, po nekaterih ocenah so pred nami le Poljaki in Hrvati. Čeprav se količina nagrobnih sveč, ki jih kupimo Slovenci, iz leta v leto zmanjšuje, jih je še vedno vsako leto kupimo več ton. Leta 2019 je v povprečju vsak prižgal osem sveč, skupaj pa smo jih prižgali okoli 16 milijonov, kar je bilo sicer okoli 15 odstotkov manj kot leta 2018. Po ocenah Agencije za okolje pa je vsak Slovenec lani prižgal še manj sveč, v povprečju pet na leto, kar pomeni skupaj okoli 10,5 milijona na leto. A kljub temu da večino nagrobnih sveč recikliramo, imajo še vedno velik okoljski odtis. 

Njihova obdelava ima lahko namreč škodljiv vpliv na okolje, predvsem zaradi emisij, porabe vode, emisij izpušnih plinov pri transportu odpadnih nagrobnih sveč in nastajanja odpadkov. Velike količine skladiščenih odpadnih nagrobnih sveč pri upravljavcih pokopališč in izvajalcih občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov lahko povečajo tudi požarno ogroženost. 

Vsaka prižgana sveča pomeni manj odpadkov, manjše breme za okolje in nenazadnje tudi prihranek za posameznika ali družino. Denar, ki bi ga sicer namenili za nakup sveče, pa lahko namenite za reševanje življenj in s tem pripomorete h kakšnemu grobu na leto manj. 

Manj svečk za manj grobov

Fundacija Svečka že 12 let organizira ekološko-dobrodelno akcijo Manj svečk za manj grobov. Namen akcije je, da pred 1. novembrom, ki je znan po potrošništvu, del sredstev preusmerijo v dobrodelne namene, so sporočili iz fundacije. "Idejo je iz Kanade prinesla moja mama, ki je ob smrti svoje sestre doživela, kako v Torontu organizirajo pogrebe. Žalujoči ob smrti pokojnika pogosto darujejo denar v dobrodelne namene, navadno za reševanje življenj, zdravstvene raziskave in podobno," pravi predsednik fundacije Primož Jelševar.

Od leta 2009 se je projekt razširil že na več kot 20 slovenskih občin. Nosilci projekta so lokalne organizacije (študentski klubi, društva, gasilci), sredstva, ki jih zberejo, pa namenijo lokalnim prejemnikom. 

Kot poudarja Jelševar, namen akcije ni ukiniti običaj prižiganja sveč na grobovih, saj gre za lep način spominjanja preminulih svojcev. Vendar pa nastane težava, ko v takšnem početju pretiravamo in s tem ustvarjamo preveč nepotrebnih odpadkov.

Ljudi spodbujajo, naj namesto za pretiravanje z izdelki, ki po zelo kratkem času postanejo odpadek (sveče, plastično cvetje in drugi plastični izdelki), denar raje namenijo za nakup medicinskih pripomočkov ter za zdravljenje bolnih in življenjsko ogroženih posameznikov. "Kupujemo zdravstveno-tehnične pripomočke in financiramo zdravljenja bolnih. Defibrilatorji, reševalna vozila in oprema, terapije, prevozi na zdravljenja," je pojasnil Jelševar. 

Letos zbirajo sredstva za zdravstvene terapije, invalidska vozila in vozičke, dvigala ter reševalno in drugo zdravstveno opremo. Pri akciji pa sodeluje 150 organizacij in več kot 500 prostovoljcev iz vse Slovenije. 

V zameno za prostovoljni prispevek darovalci prejmejo ročno izdelano zastavico sočutja, s katero se bodo lahko poklonili pokojnim, in to na okolju prijaznejši način. V preteklih letih so z akcijo Manj svečk za manj grobov zbrali skupno več 100.000 evrov. Večino denarja so zbrali z neposrednim zbiranjem prispevkov na stojnicah ob pokopališčih. "Vse več je tudi pogrebov, pri katerih se svojci odločijo, da bodo namesto sveč in cvetja zbirali denar za dobrodelne namene. Fundacija Svečka deluje neprofitno, vsa zbrana sredstva prenakažemo prejemnikom," so poudarili v fundaciji.