Globalni sistem oskrbe s hrano povzroči skoraj tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov, ki so posledica človekovih dejavnosti. Največji delež vseh izpustov, ki nastajajo v sistemu oskrbe s hrano, izhaja iz kmetijstva in rabe zemljišč ter sprememb v njihovi rabi: "Kmetijstvo ima poleg tega tudi ključni vpliv na pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti, zmanjševanje kakovosti pitne vode in zniževanje rodovitnosti tal, ki so vsi dejavniki našega zdravja. Poleg tega je v trenutni obliki tudi velik porabnik vode – po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) porabi kar 72 % sladke vode na svetovni ravni ter hkrati povzroča njeno onesnaževanje s prekomerno rabo gnojil in sredstev za zaščito rastlin. Na ravni Evrope pa v kmetijstvu porabimo kar tretjino vse sladke vode," so ob letošnjem svetovnem dnevu hrane, ki smo ga obeleževali ta ponedeljek, poudarili v Umanoteri. 

BBC je nedavno poročal o raziskavi univerze Oxford, v kateri so raziskovalci natančno primerjali razlike med dietami z različnimi količinami mesa in njihov vpliv na okolje. Kot je rezultate povzel profesor Peter Scarborough z univerze Oxford, ki je vodil raziskavo, bi, če bi vsi, ki v Veliki Britaniji pojedo veliko količina mesa, to zmanjšali, to pomenilo res veliko razliko.

Pri tem je poudaril, da to nikakor ne pomeni, da bi morali iz prehrane izločiti vse meso. V sklopu raziskave so anketirali 55.000 ljudi, ki so jih razdelili v različne skupine. V prvi so bili tisti, ki pojedo več kot 100 gramov mesa na dan (približno en burger), drugo skupino, katerih dnevni vnos mesa ni presegal 50 gramov, in na skupino vegetarijancev in veganov. 

Izkazalo se je, da prehrana prve skupine na dan pridela 10,24 kilograma toplogrednih plinov. Tisti v drugi skupini pa na dan povzročijo skoraj polovico toplogrednih plinov manj, kot so izračunali v povprečju: 5,37 kilograma na dan. Še manjši ogljični odtis pa povzroča veganska prehrana, ocenjena vrednost ogljičnega odtisa, ki ga s prehrano proizvede vegan, je 2,74 kilograma na dan. 

V raziskavi so podrobno razdelali vpliv prehrane na okolje, pri tem so upoštevali številne dejavnike, kot so raba zemljišč, raba vode, onesnaževanje vode in izguba vrst, kar je posledica izgube habitata zaradi širjenja kmetijstva.  Čeprav znanstveniki ocenjujejo, da daje ta študija najbolj zanesljiv izračun o vplivu naše prehrane na naš planet doslej, mesna industrija trdi, da v raziskavi precenjujejo vpliv uživanja mesa, še piše BBC. 

V razvitem svetu pojemo občutno preveč mesa

Kot smo že poročali, so znanstveniki izračunali, da bi se morali ljudje v razvitem svetu odreči 90 odstotkom mesa in 60 odstotkom mlečnih izdelkov na svojih jedilnikih. V raziskavi, ki je bila predstavljena v reviji Lancet, je sodelovalo 37 strokovnjakov iz 16 držav.  Ti so poudarili, da morajo ljudje v bogatih državah drastično zmanjšati uživanje mesa, hkrati pa opomnili, da se v nekaterih regijah, kot je južna Azija, trenutno soočajo s premajhnim vnosom kalorij in pomanjkanjem beljakovin, kar je posledica pomanjkanja rdečega mesa.

Kako ustvariti manjši okoljski odtis naše prehrane? 

Zaradi vpliva prehrane na podnebne spremembe se zato priporoča uživanje večjega deleža hrane rastlinskega izvora, predvsem stročnic, žitaric, zelenjave in sadja, ter zmanjšanje potrošnje hrane živalskega izvora (mesa in mlečnih izdelkov), so ob letošnjem dnevu hrane poudarili v Umanoteri.

To je tudi v skladu s prehranskimi priporočili slovenskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki poudarjajo zdravstvene koristi povečanega vnosa sadja, zelenjave, stročnic in polnovrednih žit ter zmanjšanja potrošnje mesa in mesnih izdelkov, pri čemer uživanje več kot 0,3 kg rdečega mesa oziroma mesnih izdelkov na teden predstavlja tveganje, uživanje več kot 0,5 kg pa že resno tveganje za zdravje. Prebivalci Slovenije s trenutno potrošnjo rdečega mesa krepko presegamo priporočila NIJZ (za približno 2-krat), kar predstavlja resno grožnjo našemu zdravju, so izpostavili. 

Vrsta hrane, ki jo izberemo, ter način, na katerega je bila ta hrana pridelana, igra pomembno vlogo pri okoljskem odtisu naše prehrane. Ne glede na način primerjave med rastlinsko hrano in hrano živalskega izvora (glede na težo, vsebnost beljakovin ali število kalorij) je rezultat vedno enak: hrana rastlinskega izvora ima bistveno nižji ogljični odtis kot mesni in mlečni izdelki. Rezultati pa so podobni tudi pri porabi ostalih naravnih virov: pitne vode in rabi zemljišč, pojasnjujejo pri Focusu. 

Poleg razmisleka o izbiri vrste hrane pa je pomembno tudi, kako je bila ta hrana pridelana, izpostavljajo: "Ekološka, lokalno pridelana rastlinska hrana ni samo podnebju prijazna, ampak njena pridelava v primerjavi s konvencionalnim kmetijstvom tudi občutno manj škoduje biotski raznovrstnosti, rodovitnosti tal in kakovosti vode. Tako pridelana hrana je zaradi visoke vsebnosti vitaminov, mineralov in antioksidantov kakovostna; ker ne vsebuje ostankov škodljivih kemikalij, pa je tudi varna. Ekološko kmetovanje je tako ukrep blaženja podnebnih sprememb in s povečevanjem rodovitnosti tal hkrati tudi ukrep prilagajanja nanje."  

Tudi z manjšimi prilagoditvami lahko pomembno vplivamo na izboljšanje stanja našega planeta. Manjkrat se odločimo za meso, kupujmo sezonske jedi in raje kot po 'eksotičnih živilih' posegajmo po lokalno pridelanih zelenjavi in sadju – v jesenskem času so to jabolka, hruške in kakiji. Namesto v najbližji supermarket po nakupih raje zavijmo k ekološkim pridelovalcem v okolici, svetujejo nekaj načinov, kako lahko s tem, kaj položimo na svoj krožnik, vplivamo na našo prihodnost.

Polovico biokapacitete Zemlje porabimo za pridobivanje hrane, poudarjajo tudi pri Inštitutu za zdravje in okolje (IZO). Kaj še lahko storite za manjši ogljični odtis? Preverite nekaj njihovih nasvetov: 

– Izogibajte se vsakodnevni prehrani z rdečim mesom in ga nadomestite z belim mesom ali vegetarijanskimi sestavinami. Proizvodnja tone govedine namreč zahteva 14-krat več biološko produktivnih površin kot pridelava tone žita. 

– Kupujte lokalna in manj predelana živila z manj embalaže.

– Kupujte sezonska živila. Jagode pozimi ali avokado z drugega dela našega planeta pomenijo tudi večji ogljični nahrbtnik proizvoda.

– Zavržena hrana pomeni tudi zavrženo energijo. Ne kuhajte lačni! Raje skrbno načrtujte tedenski jedilnik (pri sestavljanju upoštevajte sestavine, ki so že v hladilniku in jih je treba porabiti).