Kot poroča Sky News, je izrazit porast v prodaji elektronskih cigaret za enkratno uporabo privedel do tega, da jih na milijone pristane na odlagališčih. In to kljub temu, da vsebujejo litij, dragoceno kovino, od katere je odvisna večina visokotehnološke panoge. Kot ugotavljajo novinarji Sky Newsa, je uporaba elektronskih cigaret za enkratno uporabo, od katerih postanejo uporabniki hitro odvisni, v strmem porastu.  Baterija v povprečnem e-cigaretu za enkratno uporabo vsebuje nekaj več kot desetinko grama  litija. Vendar se, kot piše Sky News, količine seštevajo. Izračunali so, da letna količina zavrženih elektronskih cigaret za enkratno uporabo predstavlja približno 10 ton litija. Ta vsako leto pristane na odlagališčih in sežigalnicah, kar je dovolj kovine za izdelavo baterij za 1200 električnih avtomobilov.

Material, na katerega se zanašamo pri naslavljanju podnebne krize

"To je norost, ne moremo tako dragocenih materialov preprosto metati stran. V času podnebne krize je to popolna norost,"  je kritičen Mark Miodownik iz University College London. "Litij je v osebnih računalnikih, mobilnih telefonih in električnih avtomobilih. To je material, na katerega se zanašamo, da nam bo omogočil prehod stran od fosilnih goriv in pomagal nasloviti podnebno krizo."

Kot piše Sky News, je 18 odstotkov od 4.000 vprašanih v lanskem letu kupilo elektronsko cigareto. Sedem odstotkov teh je kupilo elektronsko cigareto za enkratno uporabo. Po tem so sklepali, da je v Veliki Britaniji na leto kupljenih okoli 168 milijonov elektronskih cigaret za enkratno uporabo. Nekaj več kot polovica uporabnikov je odgovorila, da elektronske cigarete ob izteku uporabe vržejo v koš, namesto da bi jih odložili v odlagališče elektronskih odpadkov. 

Elektronske cigarete za enkratno uporabo so samo en izdelek v rastoči gori električnih in elektronskih odpadkov, ki se ne reciklirajo. V raziskavi nevladne organizacije Material Focus so ocenili, da je bilo v britanskih domovih okoli 500 milijonov električnih odpadkov. 

Neustrezno obdelani e-odpadki škodljivi za okolje

Neustrezno obdelani e-odpadki – to so zavržena električna in elektronska orodja, gospodinjski aparati in celo večja oprema, kot so fotonapetostni paneli –  pa so škodljivi za okolje. Pogosto vsebujejo materiale, ki jih je mogoče reciklirati, kot so kovine in plastika, zato lahko prispevajo h krožnemu gospodarstvu. V eni toni pametnih telefonov je približno 100-krat več zlata kot v eni toni zlate rude, so letos izpostavili na Evropskem računskem sodišču. Posledice neustreznega ravnanja z e-odpadki so ogromna izguba dragocenih in kritičnih surovin iz dobavne verige ter resne zdravstvene, okoljske in družbene težave.

E-odpadki so se v zadnjih petih letih zaradi naraščajočega povpraševanja po elektronskih pripomočkih povečali za več kot petino, predvsem zato ker imajo takšne naprave danes kratke življenjske cikle, možnosti popravil pa so majhne. Manj kot petina ostankov se na koncu ustrezno zbere in reciklira, kar predstavlja resno tveganje za okolje in zdravje, poudarjajo strokovnjaki.

Kot smo že pisali, je lani po ocenah projekta Global E-waste Monitor nastalo 57,4 milijona ton odpadne električne in elektronske opreme, kar je več, kot je težak Kitajski zid. Direktor programa SCYCLE in vodja urada UNITAR v Bonnu v Nemčiji Rüdiger Kühr pravi, da je vrednost komponent električne in e-opreme v t. i. mestnih rudnikih ogromna. "Tona zavrženih mobilnih telefonov je bogatejša z zlatom kot tona rude zlata," je dejal in navedel podatke, da je v milijon mobilnih telefonov na primer vgrajenih 24 kilogramov zlata, 16.000 kilogramov bakra, 350 kilogramov srebra in 14 kilogramov paladija, torej virov, ki jih je mogoče pridobiti in vrniti v proizvodni cikel. "In če teh materialov ne recikliramo, je treba izkopati nove zaloge, kar škoduje okolju," je opozoril.

Tudi zdravstvena organizacija je v svojem prvem poročilu o elektronskih odpadkih opozorila, da je na milijone otrok in žensk po svetu izpostavljenih nevarnim snovem, ki se nahajajo v teh odpadkih. Zato pozivajo k bolj učinkovitim in zavezujočim korakom za zaščito ljudi in okolja pred tovrstnim onesnaževanjem.