Prijel se vas je vzdevek krožno gospodarstvo na dveh nogah. Poosebljate krožni življenjski slog, kako vam to uspeva? 

Vzdevek se me je prijel, ko sem bila pred skoraj desetimi leti neumorna glasnica krožnega gospodarstva. Takrat se je oblikovala slovenska razvojna strategija, pa kasneje kažipot krožnega gospodarstva ... Moj življenjski slog pa ima še veliko možnosti izboljšanja v smeri krožnosti. Verjamem, da je pomembno biti aktiven državljan. Da se oglašaš, da deluješ, tudi če se ti kdaj posmehujejo. Vsaka sprememba se začne z malimi koraki – na primer doma, ko zavestno zapreš vodo med umivanjem zob, pa ko se namesto z avtom zapelješ s kolesom. Zgled šteje. Vrednote, ki jih živimo doma, prenašamo v vloge, ki jih imamo v profesionalnem svetu. Če sem direktorica podjetja, se bom vprašala, ali pogodba, ki sem jo podpisala, prinaša le finančno korist, ali prispeva k temu, da bomo živeli bolje. Bolje v ekonomskem, družbenem in okoljskem smislu. In to velja za vsakogar, ne glede na poklic, ki ga opravlja – od župana do učitelja. 

PREBERI ŠE

Naš ogljični odtis pogosto precej večji od pričakovanega

Nedavno ste prejeli Elle Style Award – Elle Zeleno. V utemeljitvi so izpostavili vašo povezovalno vlogo ne le v slovenskem, temveč v globalnem prostoru. Kje vidite svoje poslanstvo?

Te nagrade sem se prav po otroško razveselila. Najprej zato, ker je delo, ki ga opravljam, največkrat umeščeno v okolja odločevalcev na najvišjih ravneh – od evropske komisije do voditeljev multinacionalk, ministrstev različnih držav, mednarodnih organizacij, think tankov, raziskovalcev ... Koncept krožnega gospodarjenja (raje uporabljam besedo gospodarjenje kot gospodarstvo) pa se tiče prav vsakega od nas. Gre za nekaj, kar je povezano z vsakdanjim življenjem, kar soustvarja kakovost našega življenja tukaj in zdaj, pa tudi v prihodnje. Pogosto velja stereotipno mišljenje, da je nekaj, kar je trajnostno in krožno, manj vizualno privlačno, manj oblikovalsko dovršeno, da na nek način ne sme biti lepo. Pa temu ni tako in s pomočjo medijev lahko te stereotipe presežemo, ljudi navdušimo za raziskovanje krožnih rešitev. 

PREBERI ŠE

'Krožno gospodarstvo ni utopija': Ni se treba odreči kakovosti življenja

Ampak tudi vi opozarjate na dileme, ki jih imajo ljudje v vsakodnevnem življenju, če želijo živeti karseda krožno.   

Najprej je pomembno, da si priznamo, da nihče ni popoln. Ne bodimo pretirano kritični ne do sebe in ne do drugih. Če imamo na primer na ravni podjetja že na začetku dvome, ali bo sprememba, ki jo uvajamo, označena kot zeleno zavajanje, ker rešitev ne bo v celoti trajnostna, si niti ne upamo stopiti na to pot. Prav je, da smo transparentni, da po najboljših močeh sledimo načelom krožnosti, da merimo svoj učinek na okolje, da jasno komuniciramo z vsemi deležniki, da ne zavajamo. A ne čakajmo, da bomo imeli vse odgovore, preden se lotimo preobrazbe. Vseh odgovorov nima nihče, vsi se učimo, poskušamo, se prilagajamo, navdušimo, uštejemo. Kot pravi pregovor, kdor dela, tudi greši. Preden kritiziramo druge, poglejmo, kako lahko izboljšamo ravnanje pri sebi.

Kako si lahko pri tem pomagamo s kalkulatorjem ogljičnega odtisa, ki ste ga razvili v okviru projekta PS Lifestyle? 

Kot stopimo na tehtnico, da vidimo, koliko kilogramov imamo, da na osnovi tega naredimo načrt izgubljanja teže, lahko podobno začnemo tudi, ko želimo znižati svoj ogljični odtis. Kalkulator PSLifestyle nam na enostaven način pokaže stanje na štirih področjih – bivanju, prehranjevanju, potrošnji in mobilnosti. Prav tako nam predstavi možnosti za prilagoditev osebnega življenjskega sloga. Gre za spremembe, ki jih ni težko uvesti v vsakdan. Pri prehrani na primer kupovanje oz. uporaba večjih količin lokalne hrane ali pa pri bivanju znižanje temperature ogrevanja za eno stopinjo. Ni cilj, da postanemo anksiozni, prestrašeni, temveč da uživamo v spremembah, ki jih uvedemo in se veselimo pozitivnih premikov. 

Poudarjate, da tu pomembno vlogo igrajo tudi vrednote. 

Tako je, vrednote, ki se začnejo negovati že od malih nog. V Sloveniji je na ravni vrtcev veliko pozornosti namenjene ozaveščanju otrok. Zbirajo in ločujejo odpadke, skupaj pripravljajo obroke, ustvarjajo iz različnih naravnih materialov ... Tako se naučijo spoštovati življenje, naravo. To prenašajo naprej. Enako pomembna celica je družina in vrednote, ki jih dobimo v tem primarnem okolju. Če trajnostne vrednote živimo, lahko takšen življenjski slog delimo – si izmenjujemo informacije, kot je na primer, kje najdemo izposojevalnico orodja ali kje lahko izmenjamo sadike, kje s pomočjo 3D-tiskalnika izdelamo rezervni del, kje je najbližji čevljar, kje lokalni pridelovalec medu ... In to postane prijeten življenjski slog, ki nas povezuje, ne pa nekaj obremenjujočega, izključujočega, stresnega. 

Mogoče pozabljamo na svojo vlogo kot potrošniki, da imamo tu moč. In da se moramo zavedati, da naši odpadki svoje poti ne zaključijo v košu za smeti, ampak pogosto na drugem delu sveta, kjer onesnažujejo okolje in ogrožajo zdravje ljudi. 

S svojo denarnico vsak dan odločamo. Poglejmo samo hitro modo. Včasih pozabimo, da je hitra moda mlada. Ne obstaja že od nekdaj. Kakšno onesnaženje planeta je odpadni tekstil povzročil samo v zadnjih dveh desetletjih! Povprečni Evropejec letno zavrže 11 kg oblačil. Globalno pa okoli 85 odstotkov vsega tekstila konča kot odpad oziroma v sežigalnicah. Kakšna potratnost. Ko se odločamo za nov kos oblačila, premislimo, ali bomo kupili tistega, ki je najcenejši, ali tistega, ki je najkakovostnejši. Najcenejše je tisto, kar najdlje traja, torej oblačilo, ki ga z veseljem lahko nosimo več let, vzdržujemo, negujemo, uporabljamo. Spet smo pri vrednotah – nas bo okolica zato, ker nosimo isti kos oblačila večkrat in več let, zasmehovala ali vključevala. Ljudje smo radi sprejeti, cenjeni, radi pripadamo. V svoji omari imam omejeno število oblačil in večkrat se z istim kosom pojavim na javnih nastopih. Testiram odzive in ko glasno izrečem, da se zaradi istega oblačila ne počutim manj vredno, se predvsem med ženskim občinstvom začuti kar nekakšno olajšanje. Ni treba, da smo vedno v nečem novem, drugačnem. Urejene smo lahko tudi, če je vzdrževano in čisto oblačilo na nas večkrat zapored. Številni mladi so tu bolj sproščeni in prosvetljeni, posegajo tudi po oblačilih iz second hand trgovin ali po lokalnih kreacijah, ki niso produkt hitre mode. Če svoje identitete primarno ne gradijo na tem, katere znamke oblačil posedujejo, ampak na tem, kaj vedo, znajo, zmorejo in kako ozaveščeno delujejo, se to preslika tudi v spreminjanje potrošnih navad in posledično v uveljavljanje trajnostnega življenjskega sloga. Kar je najboljši signal za proizvajalce, za trg. 

Kaj bi bilo vaše sporočilo v veselem decembru, obdobju obdarovanj, kako smo lahko pri tem bolj trajnostni, krožni?

Morda je prvo vodilo lahko to, da podarjajmo pozornost in čas tistim, ki jih želimo obdariti, razveseliti. To, da se z nekom družimo, ga objamemo, pozorno poslušamo in se skupaj nasmejemo (ali pa zjokamo), je neprecenljivo darilo. Drugo vodilo bi bilo, ali lahko podarimo doživetje namesto fizičnega darila. Tu imamo neskončno možnosti in naša ustvarjalnost se res lahko razplamti – od tečaja šivanja, da si bomo lahko popravili ali celo sešili nova oblačila, do prostovoljstva na področjih, kjer imamo kompetence – na primer inštrukcije matematike za kakšnega od dijakov v naši skupnosti, morda darilni bon za delavnico spoznavanja zeliščarstva, ki nas bo popeljala v čarobni svet zdravilne moči rastlin ... Pa podarite nasmeh mimoidočim, prijazno besedo branjevki, prodajalcu časopisov, poštarju in občutite magično moč svetlih energij, ki naj poleg prazničnih lučk razsvetljujejo naše dni – za praznike in vsak dan sproti tudi v 2025.