Spodbuden podatek je tudi, da so udeleženci, ki so kolesarili, prihajali iz kar 75 slovenskih občin, od tega največ kolesarjev prihaja iz Ljubljane, Kranja in Maribora, po deležu kolesarjev glede na število prebivalcev pa so poleg Ljubljane vodilne še občine Škofljica, Rečica ob Savinji in Brezovica, so sporočili po koncu jesenskega dela akcije. In to je dokaz, da lahko vsak od nas naredi nekaj za lepši planet, izpostavlja Nela Halilović, vodja projektov na Inštitutu za politike prostora  (IpoP): "In če vsak opravi eno pot peš, s kolesom ali kako drugače, ki bi jo sicer opravili z avtomobilom sami, to ni več kaplja v morje, temveč morje. V jesenskem izzivu je tako bilo po nekaterih izračunih prekolesarjenih toliko kilometrov, da smo skupaj prihranili 18 ton CO2, kar je toliko, kot ga v enem letu absorbira 365 dreves. Ker pa verjamemo, da opuščanje vožnje z avtomobilom pravzaprav v vodi v izboljšanje kakovosti življenja, zdravja in varnosti, smo prepričani, da bo na začetku ena vožnja s kolesom kmalu pomenila kolesarjenje za vse krajše poti. Pobuda Polni zagona kolesarimo v službo je začetek kotaljenja snežne kepe."  

 Poskrbimo za okolje, telo in prezračimo možgane

Zakaj je za kratke vsakodnevne poti torej bolj izbrati pedala kot vožnjo z avtomobilom? Slovenci smo odvisni od avtomobila, saj ga uporabljamo v veliki meri za poti, ki bi jih lahko sicer prekolesarili ali celo prehodili. Kar polovica dnevnih poti, ki jih opravimo z avtomobilom, je krajših od dveh kilometrov, poudarja Halilovićeva: "Osebni cestni promet je v Sloveniji največji vir izpustov CO2, priča smo vse večjim zastojem na cesti in vsaka pot, ki jo moramo opraviti, je stresna," je poudarila.

Če izberemo pedala za krajše poti, je lahko vsakodnevna vožnja v službo prijetna izkušnja, izpostavlja sogovornica: "Uporaba kolesa zjutraj telo zbudi in ga napolni z energijo za celoten dan, hkrati pa blaži stres. Kolesarji so tako zadovoljnejši, učinkovitejši, samozavestnejši in bolje razpoloženi v primerjavi z ljudmi, ki uporabljajo druge načine prevoza. Poleg tega nam kolesarjenje po opravljenih obveznostih omogoča, da na aktiven način sprostimo telo, si prezračimo možgane in se tako pripravimo na prijeten preostanek dneva."

Ali ste vedeli, da Slovenci porabimo kar 17 odstotkov letnega prihodka za vzdrževanje avtomobila? Kolesarjenje kot alternativa vožnji z avtomobilom ima več prednosti. Kot našteva, ta ne povzroča izpustov CO2, je izjemno učinkovito v mestnih središčih, saj se lahko kolesarji izognejo prometnim zamaškom in iskanju parkirnih mest, poleg tega pa lahko kolesarji prihranijo denar za gorivo in parkiranje ter se neposredno odpeljejo do cilja, ob tem pa tudi skrbijo za svoje zdravje z redno telesno aktivnostjo. 

A glede na statistične podatke, kolo za opravljanje vsakodnevnih opravkov še vedno uporablja manjši del Slovencev, večina ga še vedno uporablja za rekreativne namene. Kot meni Halilovićeva, so ovire predvsem na ravni posameznikov in njihovih vsakdanjih odločitev, ki so del potovalnih navad oz. rutine, ki se gradi leta: "To, da smo Slovenci kolesarski narod, v smislu rekreacije pa je kvečjemu prednost in ne nujno izziv. Na eni strani je pomembna sprememba miselnosti vsakega posameznika, da razume, da lahko potrebe po gibanju in rekreaciji zadovoljijo že na poti v službo. Na drugi strani pa zagotovitev ustrezne infrastrukture pri delodajalcih (npr. garderobe, tuši, varne kolesarnice) in pa varne in udobne kolesarske infrastrukture, torej kolesarske steze in poti. Slednje se na srečo izboljšuje, saj občine in država v zadnjih letih veliko investirajo v primerno kolesarsko infrastrukturo. Absolutno pa bi pripomogle k temu tudi razvite alternative avtomobilskemu prometu na daljše razdalje, npr. učinkovit javni potniški promet, da lahko v eno smer kolesarimo, v drugo pa uporabimo npr. vlak. A tudi na tem področju se dogajajo izboljšave." 

Sodelovanje delodajalcev pri izzivu Polni zagona kolesarimo v službo je pomembno tako za zdravje zaposlenih kot tudi za podobo in učinkovitost podjetja ter odgovornost do okolice, spomni Halilovićeva: "S spodbujanjem zdravih načinov potovanj lahko delodajalci prispevajo k izboljšanju zdravja in počutja zaposlenih, zaradi česar se lahko zmanjša obseg bolniških odsotnosti ter poveča produktivnost in učinkovitost pri delu. Hkrati pa sodelovanje pri izzivu predstavlja priložnost za izboljšanje podobe podjetja kot družbeno odgovornega, ki si prizadeva za zmanjšanje okoljskih obremenitev. Fleksibilen način dela in potovanj lahko prav tako prispeva k učinkovitosti poslovanja in prihrankom v podjetju, saj lahko podjetje zmanjša stroške, povezane s potovanji na delo in službenimi potovanji. Sodelovanje delodajalcev pri izzivu lahko prav tako prispeva k izboljšanju lokalne prometne in parkirne situacije, kar kaže na odgovornost do okolice."

 Kako lahko podjetja spodbujajo svoje zaposlene k bolj zeleni poti v službo? 

Kot ponavlja Halilovićeva, je smiselno, da delodajalec zagotovi ustrezno infrastrukturo na cilju za kolesarje: "To so t. i. korenčki, na drugi strani pa je treba zagotoviti tudi restriktivne ukrepe za avtomobiliste, t. i. palice." Tak primer so npr. ukinjanja parkirišč v neposredni bližini vrat podjetij, ki se jih lahko nameni kolesarnici. Izkušnje iz tujine in delodajalcev, ki že prakticirajo tovrstne prakse, pa omenjajo tudi pomembnost uvedbe t. i. mehkih ukrepov – ozaveščevalnih akcij, promocijskih dni kolesarjenja, pa tudi spodbude v obliki nagrajevanja (npr. dodatni dnevi dopusta za tiste, ki kolesarijo, izplačevanje nagrade kot kilometrina za avtomobiliste itd.). 

Absolutno je pomembno tudi, da je uprava oz. odločevalci zgled svojim zaposlenim, izpostavlja: "Težko bodo direktorji prepričali zaposlene, naj kolesarijo na delo, če ti nato pridejo z avtomobilom in obdržijo rezervirano parkirišče pred vrati. Lahko se začne že z enim dnevom na teden. Ali enim tednom na mesec, ko poskusijo vsi čim več kolesariti na delo. Seveda je razumljivo, da so nekateri zaradi osebnih situacij primorani k uporabi avtomobila in te se lahko spodbudi, da vsaj delijo prevoz ali kako drugače pripomorejo k manjši uporabi avtomobila na delo." 

Vsi ti ukrepi pa nimajo smisla, če jih zaposleni ne posvojijo, zato je v prvi vrsti pomembno, da se na ravni podjetja zaposleni pogovorijo in povedo, kaj je tisto, kar bi jih spodbudilo k spremembi potovalnih navad. Ukrepi, ki so jih zastavili sami, bodo zagotovo prej sprejeti, svetuje.