Generalna skupščina Združenih narodov je maja letos razglasila 26. november za svetovni dan trajnostnega prometa. Trajnostni promet, potniški ali tovorni, je prijazen do okolja in ljudi ter hkrati ekonomsko vzdržen. "Promet je najbolj problematičen sektor z vidika izpustov toplogrednih plinov in vpliva na podnebne spremembe," opozarjajo v okoljski organizaciji Focus. Prometni sektor namreč pri nas v ozračje izpusti kar 33 odstotkov izpustov toplogrednih plinov in je tako največji vir izpustov toplogrednih plinov. Podatki kažejo, da so se izpusti toplogrednih plinov iz prometa v obdobju 1986–2019 v Sloveniji skoraj potrojili. Kot navaja Evropski zeleni dogovor, s katerim se je Evropa leta 2019 zavezala skupnemu cilju – da postane prva podnebno nevtralna celina na svetu do leta 2050 – pa bo v prihodnjih letih za dosego ciljev nevtralnosti potrebno kar 90-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz prometa, poudarjajo v Focusu.

Prevozna revščina – vse pogostejša težava

V Focusu opozarjajo tudi na problem prevozne revščine. Prevozna revščina namreč, kot opozarjajo v ekonomski študiji vpliva nestabilnih političnih in ekonomskih razmer na prevozno revščino, predstavlja naraščajočo težavo, ki zahteva nujne ukrepe za podporo heterogenim ranljivim skupinam, opozarjajo. Še posebej je izrazita na primestnih območjih in na podeželju kot posledica naraščajočih cen energije, pomanjkanja cenovno dostopnih prevoznih možnosti ter višjih stroškov, povezanih s potovanji na daljše razdalje, ugotavljajo. 

Ključni izsledki študije, osnovane na podatkih iz ankete o porabi gospodinjstev ter dopolnjene z drugimi podatki Sursa in podatki Eurostata, Svetovne banke in Evropske agencije za okolje, kažejo, da je prvi kvintilni razred (tj. gospodinjstva z najnižjimi dohodki) nadpovprečno obremenjen z izdatki za prevoz ter da so izdatki za prevoz občutljivi na gospodarske razmere, čeprav se zmanjšujejo sorazmerno manj kot bruto domači proizvod, kar pomeni dodaten finančni pritisk za najranljivejša gospodinjstva v času neugodnih gospodarskih razmer.

Rezultati tudi kažejo, da rast cen avtomobilov vpliva na povečanje izdatkov za prevoz v večji meri kot rast cen goriva, saj se v primeru slednjega ljudje odzovejo z uporabo alternativnih oblik prevoza ali omejevanjem prevozov. Ugotovitve študije kažejo na velik pomen oblikovanja politik s ciljem cenovno dostopnejšega in sodobnejšega javnega prevoza, ki bo predstavljal sprejemljivo alternativo obstoječemu načinu prevoza za večino prebivalcev Slovenije. 

Začenjajo tudi ozaveščevalno akcijo, s katero želijo spodbuditi k premisleku o naših vsakodnevnih potovalnih navadah. Posameznike v čim večjem številu vabijo, da si s spletnim kalkulatorjem izračunajo stroške lastništva in rabe avtomobila ter količino izpustov CO2, ki jih s svojim avtomobilom povzročijo na letni ravni. Akcija poteka v duhu svetovnega dneva trajnostnega prometa, ki ga bomo praznovali 26. novembra, so sporočili. 

Kalkulator je spletno orodje, ki spodbuja k uporabi čistejših načinov prevoza

V Focusu si prizadevajo motivirati čim več ljudi, da bi se namesto za nakup avtomobila raje odločili za najem ali deljenje ("car sharing") oziroma da svoj avtomobil uporabljajo čim bolj racionalno in vsako pot z avtomobilom dobro premislijo, sploh če je krajša od petih kilometrov. Navsezadnje so prav slovenska gospodinjstva v samem vrhu EU po deležu proračuna, ki ga namenijo za mobilnost (17 odstotkov), konec leta 2022 pa je bilo registriranih več kot 1,2 milijona avtomobilov. V Focusu upajo, da bodo izračuni kalkulatorja – tako visoki finančni izdatki kot velika količina izpustov CO2 – dovolj dobra spodbuda za izbiro načinov prevoza, ki so cenejši in podnebju bolj prijazni, so spomnili. 

V Focusu so zato pripravili kalkulator za izračun stroškov in izpustov avtomobila. Gre za spletno orodje, ki omogoča izračun dnevnih, mesečnih in letnih stroškov, ki jih prinašajo nakup, vzdrževanje in uporaba avtomobila. Prek vnosa podatkov o mesečnih prihodkih kalkulator ponudi tudi izračun, koliko dni na teden oziroma mesecev na leto mora posameznik delati, da pokrije stroške svojega jeklenega konjička. Rdeče-oranžno-rumeno-zeleni semafor obenem pokaže tudi, koliko izpustov CO2 ekvivalenta povzroči vsak na letni ravni s svojim avtomobilom. 

Koliko nas torej stane avtomobil? 

Če za primer vzamemo povprečen model avtomobila, s povprečno porabo 6,3 l/100 km in s 12.600 prevoženimi kilometri na leto, nas avtomobil okvirno stane 3700 EUR na leto oz. 310 EUR na mesec oz. 10 EUR na dan. Ob povprečnem dohodku, z dodatkom za prevoz na delo (skupaj približno 1600 EUR), delamo za avtomobil 2,3 meseca na leto oz. 5,8 dni na mesec oz. 1 dan in pol v tednu, so izračunali v Focusu. V enem letu tako proizvedemo kar 1700 kg CO2, kar je trikrat preveč za posameznika na področju mobilnosti, če se želimo izogniti katastrofalnim posledicam podnebnih sprememb, poudarjajo. 

Marjeta Benčina, strokovna sodelavka v Focusu, ob tem pojasni:"Orodje za izračun stroškov avtomobila smo v Focusu zasnovali, da bi med ljudmi spodbudili zavedanje, da stroški avtomobila pomenijo veliko več od stroška goriva, s katerim pogosto primerjajo cene vozovnic javnega prevoza. Hitro se namreč pozabi na stroške servisov, dodatne opreme, pnevmatik, čiščenja, cestnin, parkirnin, garaž ..." Benčina nadaljuje: "Veliko ljudi negativno preseneti izračun, koliko mesecev morajo delati vsako leto samo za to, da so lastniki avtomobila. Mnogi, ki imajo ustrezne alternative, so se mu zaradi tega tudi že odpovedali. Nezanemarljiv pa je tudi okoljski odtis, saj je premikanje z avtomobilom energetsko in ogljično zelo neučinkovito, še posebej, če se v njem vozimo sami."

Zakaj kljub neučinkovitemu javnemu prevozu vztrajati brez avtomobila? 

V letu 2022 so avtobusi v javnem linijskem prevozu prepeljali 61,6 milijona potnikov, od tega 61 odstotkov mestni avtobusi ter 39 odstotkov  medkrajevni. Od leta 2010 se je število potnikov v medkrajevnem prevozu zmanjšalo za 15 odstotkov, v mestnem pa za petino, kažejo sveži podatki slovenskega statističnega urada (SURS). V letu 2022 pa je bilo v železniškem prevozu (notranjem, mednarodnem in tranzitu) prepeljanih skupno 14,9 milijona potnikov, od tega 91 odstotkov v notranjem prevozu. Število prepeljanih potnikov se je od leta 2008 zmanjšalo za 11 odstotkov, pri čemer je v notranjem prevozu upadlo za 14 odstotkov. Na letni ravni je bilo v železniškem prevozu opravljenih okoli 835 milijonov potniških kilometrov. Število potniških kilometrov je ostalo na enaki ravni kot leta 2008, v notranjem prevozu pa se je zmanjšalo za 14 odstotkov. 

Pri nas je situacija dokaj specifična. Osebe brez avtomobila imajo omejene možnosti javnega prevoza. Zakaj je vredno vztrajati? Za dobro prometno povezanost je pomembno, da imamo na voljo čim več trajnostnih možnosti, je za naš portal že pojasnila Benčina. Že v Ljubljani je tako pomembna mikrolokacija bivališča, delovnega mesta, krajev, kjer opravljate dnevne potrebe: npr. kako daleč od postajališča LPP živiš in kam te pelje ta linija. Lahko si blizu, pa ti trasa ne koristi. V Ljubljani so sicer dobri pogoji za kolesarjenje vse leto, pa tudi hojo za kratke razdalje. Narašča število uporabnikov izposoje e-vozil. Ko pa se ozremo malo ven iz prestolnice, se število možnosti precej zmanjša. In večinoma tako ne gre brez avtomobila pri življenjskem slogu, kot smo ga vajeni, se zavedajo pri Focusu.

 A ugotavljajo, da ljudje velikokrat tudi niso dovolj informirani o alternativah, morda imajo blizu visoko frekventno povezavo z avtobusom, pa iz navade raje sedejo za volan. Ali pa so poskusili enkrat uporabiti JPP in imeli slabo izkušnjo, ki jih je odvrnila od nadaljnje uporabe. Trajnostnih potovanj ne bi poimenovala "dodatne skrbi", je pa res potrebnega več načrtovanja in spreminjanja navad, ki se nas držijo kot železna srajca. Je pa vredno, ker tako narediš veliko za okolje, zdravje, zmanjšaš svoj ogljični odtis in tudi več ostane v denarnici.

Če bo javni potniški promet, ki je v preteklosti dobro deloval, postal prioriteta, lahko v prihodnosti pričakujemo pozitivne spremembe, je prepričana. Trenutno je že nekaj desetletij na stranskem tiru, čeprav ima marsikje visok potencial. Vlagati bo treba ne le v infrastrukturo, temveč tudi v samo storitev, ki je na splošno na slabi ravni.

Kaj lahko glede trajnostne mobilnosti stori vsak izmed nas?  

Kot svetujejo v Focusu, naj imata na razdaljah do petih kilometrov prednost hoja in kolesarjenje. Če je ovira za kolesarjenje teren, razmislimo o izposoji ali nakupu električnega kolesa. Če imamo dostop do javnega prevoza, za daljše razdalje prednostno uporabljamo avtobus ali vlak. Združujmo poti in potujmo skupaj z drugimi – s sopotništvom bomo zmanjšali svoj ogljični odtis in si hkrati popestrili vožnjo. Namesto za nakup avtomobila se raje odločimo za najem (električnega) avtomobila ali deljenje (lastništva) avtomobila s prijatelji ali sorodniki. Poskusimo se dogovoriti za delo od doma vsaj enkrat na teden, če je to mogoče. Če res ne moremo opraviti najnujnejše poti brez lastniškega avtomobila, se potrudimo svojo pot povezati z javnim prometom (princip "parkiraj in se pelji"). Vozimo varčno ter redno ugašajmo avtomobil med čakanjem, naštevajo v Focusu, kjer še poudarjajo, da se izogibajmo letalskim prevozom, ki so ogljično najintenzivnejši način potovanja.