Mlada družinica na obronkih Prlekije živi življenje v koraku z naravo. Mitja Senekovič z ekološke kmetije Sen se spominja časov, ko je bil še 'kmet brez zemlje'. Dolgo so iskali košček zemlje, na kateri bi ustvarili miroljubno ekološko sadjarsko kmetijo. Zemlje v nasprotju z večino mladih kmetov niso podedovali – svojo ekološko zgodbo so začeli 'saditi' iz nič. Glede kakovosti zemlje so bili izbirčni, pove Mitja, a naposled so po nekaj letih iskanja le našli osnovne kmetijske površine, kjer so prejšnji pridelovalci opustili kmetovanje. Kot pripoveduje Senekovič, so nekdanji lastniki ta dragoceni kos zemlje že negovali po ekoloških principih in jim sadovnjak predali v dobri kondiciji.

V neposredni bližini so kupili tudi hišo in sedaj živijo v prekrasnem naravnem okolju čudovite Prlekije. Dodatne kmetijske površine so zasadili sami in nekaj površin vzeli še v zakup. Za kmetijo skrbita oba s partnerico, Mitja pa je na kmetiji zaposlen. Veliko jim pomaga tudi njegova mama, občasno pa še prijatelji in sorodniki: "Ljudi skušamo čim bolj ozaveščati o pomenu hrane, ki je pridelana brez kemije, pa tudi ostale pridelovalce, ki pridelujejo konvencionalno. Najraje z lastnim zgledom, da se da in uspeva tudi drugače."

Na ekološki sadjarski kmetiji se trudijo, da bi sledili smernicam miroljubnega kmetijstva. To je alternativa industrializiranemu, konvencionalnemu kmetijstvu, pripoveduje Senekovič. Ta način kmetovanja brez uporabe gnoja in gnojnice ter brez kemije ni le način kmetovanja ali metoda, temveč način življenja, izpostavi: "Gre za zavedanje in spoštovanje do zemlje, do narave, do drugih živih bitij. Miroljubno kmetijstvo ne izkorišča živali, kar pomeni, da v njem ni živinoreje. Miroljubno kmetijstvo je že dolgo preizkušeno v praksi. Zadeva funkcionira. Že več kot 30 let ga prakticira skupina kmetov v Spessartu v južni Nemčiji."
Kot opisuje, na njihovi kmetiji ne izkoriščajo živali, po sadju in zemlji pa ne polivajo strupov oziroma kemičnih pripravkov. Primarno pridelujejo jabolka, ki so njihov glavni produkt. V njihovih sadovnjakih se tako bohotijo stare odporne sorte, kot so bobovec, carjevič, krivopecelj, lepocvetka, boskopski kosmač in jonatan, prostor pa najdejo tudi novejše odporne sorte, npr. topaz in florina.
Pod njihovim okriljem uspevajo tudi hruške, slive, češnje in breskve. Letos so nasade razširili še na maline in aronijo. Predlani so zasadili asimine in orehe, vendar bodo ta drevesa začela roditi šele čez nekaj let, našteva Senekovič.
Jabolka, sok, aronije, maline in kmalu indijanske banane
Ekološko kmetijstvo je v Sloveniji dokaj nepriljubljeno, saj so ekološki kmeti soočeni s številnimi ovirami in jih pestijo številne težave. A družina se je vseeno odločila stopiti na to pot. V ekološkem kmetijstvu morajo slediti smernicam in zakonodaji na tem področju. A na njihovi kmetiji gredo še korak dlje. Kot pove Senekovič, njihovih sadnih dreves ne tretirajo niti s tem, kar je dovoljeno v ekološki pridelavi, torej niti z bakrenimi pripravki. Kot razmišlja, je baker težka kovina in se mu je dobro izogibati: "Ker pa naših dreves ne tretiramo z ničimer, to pomeni manjši pridelek. Zaradi tega je naš dohodek manjši, kot bi lahko bil. Ampak najpomembnejše je, da naše stranke dobijo čisto hrano, pridelano brez strupov."
Skupaj obdelujejo 1,5 hektarja nasada jablan, štiri are mešanega nasada asimin, češenj in hrušk, 1,2 hektarja nasada orehov in sliv ter 3,6 hektarja vinograda. Pri tem poudarjajo, da pridelujejo le grozdje in grozdni sok, nikakor alkohola, torej vina, saj tudi alkohol ni miroljuben produkt. Letos pa so na novo pridobili še 1,3 hektarja nasada aronije in nekaj malega nasada malin.
In zdaj nestrpno pričakujejo prvo letino bolj eksotičnega in vedno bolj priljubljenega sadja. Gre za asimine, poznane tudi kot indijanske banane. Gre za rastlino, ki izvira iz severne Amerike in dobro prenaša nizke zimske temperature. Plodovi so po velikosti in obliki podobni mangu, kremaste teksture ter izredno okusni in aromatični.

Praktično vsak, ki jo poskusi, se zaljubi vanjo, opisuje Mitja. "Asimino je najbolje uživati svežo. Ko sadež dozori, začne temneti, rahlo se omehča, podobno kot breskev, in začne izjemno dišati. Tako nas sadje privablja, da ga pojemo, zaužijemo. Pripadniki homo sapiensa smo v osnovi frutarijanski primati in smo ustvarjeni za uživanje sadja. Sadež preprosto prerežemo na pol in si ga privoščimo z žlico. Drevesa še ne rodijo. Gre za sadno vrsto, ki rodi šele pet ali šest letu po sajenju. Drevo raste počasi. Največja ovira so drage sadike in dolgo čakanje na prvi pridelek. Prednost pa so visoke cene na trgu, odpornost proti boleznim, malo število pridelovalcev itd.," našteva prednosti in slabosti pridelovanja tega sadeža.
'Zavedanje, da je pomembno, kaj damo v usta, je vse večje'
Dela jim tako na kmetiji nikoli ne zmanjka. Poleti in jeseni obirajo pridelke, pomadi in pozimi pa obrezujejo in sadijo: "Privoščimo pa si tudi dopust, in medtem ko nas ni, nas vse delo lepo počaka," pove Senekovič. Kot razmišlja, je ključno, da so večino časa v naravi, pod milim nebom, na soncu, včasih tudi v vetru ali dežju: "Pomembno je, da smo večino časa v takem okolju, za katero je človek ustvarjen in v katerem je tudi srečen. V poslanstvu, ki ga zdaj opravljam, uživam in v življenju sem končno našel delo, ki me osrečuje."

Lokalna hrana je vsekakor izjemnega pomena zaradi nižjega ogljičnega odtisa in zato, ker jo ljudje pojedo bolj svežo. Raje se vprašam, kako so naše stranke zadovoljne z nami in kako se lahko še izboljšamo, pripoveduje Mitja: "Odziv je dober in pozitivno smo presenečeni nad povpraševanjem po ekološkem sadju. Zavedanje, da je pomembno, kaj damo v usta, je vedno večje in ekološka pridelava sadja je prihodnost. Kakovostno, ekološko, potrošniku čim bližje pridelano sadje je prava superhrana," sklene in za konec razkrije svojo idejo, kako bi lahko ljudem v mestih priskrbeli kakovostno brezplačno sadje: "Naša vizija so mestni ali primestni sadovnjaki, v katerih bi si lahko ljudje neomejeno in brezplačno nabirali ekološko sadje. Za izvedbo te ideje bi bila seveda potrebna sodelovanje in pomoč države in občin. V kratkem bomo idejo predstavili lokalnim oblastem v Mariboru in na Ptuju."
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV