Ekologi brez meja so izvedli študijo o smetenju ob slovenskih cestah. Na 24 izbranih odsekih cest so skupaj pobrali 8713 kosov odpadkov oziroma skoraj 145 kilogramov. Od 2967 kosov odpadkov, pobranih na 19 odsekih regionalnih in lokalnih cest, so plastenke, pločevinke in steklenice predstavljale 32,1 odstotka vseh odpadkov. Če upoštevamo še avtoceste, kjer so pregledali le počivališča, je rezultat 16,2 odstotka, so ugotovili. 

Zaradi specifičnosti avtocestnih postajališč (pregledovanje vsebine košev za odpadke, dnevno čiščenje lokacij) je bilo tam moč opaziti večji odstotek drugih odpadkov. Odstotek plastenk, pločevink in steklenic, izračunan glede na težo odpadkov, je še višji: 45,1 odstotka na lokalnih in regionalnih cestah oziroma 35,4 odstotka na vseh odsekih.

Znotraj kategorije odpadkov, ki jih pokriva kavcijski sistem, je bilo z naskokom največ pločevink (78,5 odstotka), sledile so plastenke (22,6 odstotka) (računano glede na kose odpadkov). Deleži glede na težo odpadkov so bili precej enakomerni. 

Delež odpadkov, ki jih z ukrepi pokriva SUP uredba, je bil ob cestah 52,4 odstotka (po kosih) oz. 50,6 odstotka (po teži). Na počivališčih, kjer so našli velike količine kozarčkov za kavo, pa 46,1 odstotka oz. 38,5 odstotka. Tako je skoraj vsak drugi odpadek že vsaj delno naslovljen z zakonodajo, ukrepi pa se še ne poznajo, so sporočili ob zaključku študije, ki jo bodo ponovili, ko bo Slovenija končno uvedla kavcijski sistem. 

Vsak tretji odpadek bi preprečili s kavcijskim sistemom

"Bilo je precej očitno, da je bilo moč opaziti več odpadkov na delih odsekov z drevesi in grmičevjem, torej tam, kjer so se lažje skrili. Od embalaže pijač je bilo daleč največ pločevink, večinoma piva in energijskih pijač. Opazili smo tudi nekaj bolj nenavadnih odpadkov, kot so čevlji, video kasete, še zapakirana pijača in hrana," o ugotovitvah študije pripoveduje Katja Sreš iz organizacije Ekologi brez meja. 

Kar slaba tretjina (32,1 odstotka) pobranih odpadkov so predstavljali odpadki, ki bi jih lahko preprečil kavcijski sistem: plastenke, pločevinke in steklenice. Kot izpostavlja Sreševa, številne raziskave kažejo, da uvedba kavcijskega sistema zmanjšuje smetenje. V Ameriki, Avstraliji, Estoniji in Nemčiji se je količina plastenk, steklenic in pločevink  v naravi po uvedbi kavcijskega sistema namreč drastično zmanjšala.

Uvedba kavcijskega sistema je edini način doseganja predpisanih ciljev glede ločenega zbiranja plastenk, ki nam jih nalaga EU (77 odstotkov do leta 2025 in 90 odstotkov do leta 2030), poudarja: "Kavcijski sistem dokazano zbere največ embalaže pijač, zmanjšuje smetenje, porabo energije, primarnih surovin in emisije toplogrednih plinov ter ustvari kroženje materialov znotraj gospodarstva. S kavcijskim sistemom se zberejo materiali, ki so kakovostni, nimajo nečistoč in niso v stiku z raznimi potencialno nevarnimi snovmi, zato jih je enostavno reciklirati nazaj v embalažo za isti namen."

Z uvedbo kavcijskega sistema padejo stroški ločenega zbiranja, znižajo se stroški občin za odpadke. Analize delujočih kavcijskih sistemov so pokazale, da je strošek za proizvajalce znotraj kavcijskega sistema nižji, kot če svoje obveznosti izpolnjuje prek drugih embalažnih shem. Sistem tudi ustvarja nova delovna mesta v zbiranju, sortiranju in recikliranju. 

Kot poudarjajo Ekologi brez meja, bi tako lahko kar vsak tretji odpadek preprečili z uporabo kavcijskega sistema. Tega so uspešno uvedli že v številnih državah. Recept za to ni nobena znanost, pravi Sreševa:"Poznamo problem, rešitev je preizkušena v številnih državah, treba je le pospešiti njeno uvedbo."

Cilj EU kavcijski sistem do leta 2029 za vse države, kje se zatika pri nas? 

Evropska Unija želi do leta 2029 povsod vpeljati kavcijski sistem, a razlike med državami v odnosu do upravljanja z odpadki so različne. Kje je Slovenija in kaj je največji izziv pri nas? Kot odgovarja Sreševa, je pri nas trenutno največji izziv, ki nas loči od kavcijskega sistema, da je pravna ureditev našega koncepta proizvajalčeve razširjene odgovornosti še vedno v zraku, saj čakamo na odločitev ustavnega sodišča. Cel kup določil in obvez je namreč odvisnih od tega, kar vpliva tudi na bodoči kavcijski sistem. Razlike v upravljanju z odpadki med državami pa ne igrajo bistvene vloge pri implementaciji, pojasnjuje. 

Kot pove Sreševa, bo do leta 2025 kavcijski sistem uporabljalo skupaj že 26 evropskih držav. Tudi v Avstriji, s katero se tako radi primerjamo, okoljsko ministrstvo je tam preučilo različne scenarije za doseganje evropskih ciljev in ugotovili so, da je kavcijski sistem najboljša in tudi najbolj ekonomična rešitev, s katero lahko dosežejo 95 odstotkov ločenega zbiranja dovolj kakovostnega materiala, da se lahko reciklira v nove plastenke. V Litvi je bil sistem visoko funkcionalen že po enem letu od splavitve, v dveh letih pa so prišli iz 33 odstotkov na 92 odstotkov ločeno zbrane embalaže pijač, našteva spodbudne številke.

Ekologi brez meja so prepričani, da bomo v Sloveniji kavcijski sistem kmalu dobili: "Upamo le, da se bo to zgodilo v čim krajšem času. Brez takega sistema ne bi mogli doseči že sprejetih ciljev ločenega zbiranja plastenk."

Kaj za okolje in našo prihodnost pomeni vsako leto brez kavcijskega sistema?

Kot ponazarja Sreševa, izgubimo vse prednosti, ki jih sistem prinaša. Po izračunih Eko kroga pri nas letno v sežigu, naravi ali na odlagališčih konča 137 milijonov plastenk, kljub temu da je PET plastenke preprosto reciklirati v nove PET plastenke. Z nespremenjeno stopnjo recikliranja jih bo naše gospodarstvo od začetka leta 2022 do leta 2025 izgubilo dobrih 400 milijonov, do leta 2030 pa že milijardo. Kot sklene Sreševa, je javnost izvedbi kavcijskega sistema izrazito naklonjena, zanimanje so pokazali tudi proizvajalci: "Upamo, da bomo zmogli dovolj politične volje, da čimprej tudi v Sloveniji uvedemo sistem, ki koristi vsem."