"Mislim, da se lahko vsi strinjamo, da smo v času globoke podnebne in ekosistemske krize, letošnje poletje je to še potrdilo. Suše, rekordne temperature, neurja in katastrofalni požari, ki smo jim bili priča tudi pri nas," je na okrogli mizi o podnebju in okolju prijaznejši hrani dejala Nika Tavčar iz Umanotere.

Za zmanjšanje podnebnih sprememb je ključno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov še v tem desetletju. "Hrana ima velik ogljični odtis in marca lani izdana raziskava je pokazala, da je bil leta 2015 sistem oskrbe s hrano odgovoren za kar tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov, povzročenih s strani človeka," je dejala Nika Tavčar iz Umanotere.

Največji del tega lahko po besedah Tavčerjeve pripišemo kmetijstvu in rabi zemljišč, sedanji način proizvodnje pa po njenih besedah vodi tudi v pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti, zmanjševanje kakovosti vode in zmanjševanje rodovitnosti tal.

"Kar jemo, je ključno v boju proti podnebni krizi," je še izpostavila in dodala, da je podnebju prijaznejša hrana tista, ki je večinoma rastlinskega izvora, pridelana na ekološki ali biodinamični način, hrana, ki ne pristane med odpadki, ki je pridelana lokalno, sezonska in čim manj pakirana.

Okoli 25 odstotkov mladih v zadnjem letu zmanjšalo vnos mesa

Andreja Vezovnik z ljubljanske Fakultete za družbene vede je predstavila izsledke dveh raziskav, ki so ju v preteklem letu s podporo društva Focus naredili na Centru za socialno psihologijo, ki deluje v okviru fakultete.

Raziskavi sta med drugim pokazali, da mladi v Sloveniji meso uživajo večkrat tedensko, vsaj dva- do trikrat, je dejala. Največkrat posežejo po perutnini (68,6 odstotka), mesnih izdelkih, kot so salame in paštete (65 odstotkov), svinjskem mesu (39,5 odstotka) in govejem mesu (26,6 odstotka).

Priljubljenost po njenih besedah sovpada z idejo, da je uživanje mesa naravno in človeku inherentno, je dejala. Je pa po njenih besedah spodbudno, da okoli 25 odstotkov mladih pravi, da so v zadnjem letu zmanjšali vnos mesa.

'Morali bomo zamenjati vsebino našega krožnika'

"Ne moremo si več zatiskati oči, da imamo zelo močan negativen vpliv na naš planet in da moramo določene stvari začeti drastično spreminjati, da bomo lahko mi, sploh pa naslednje generacije, živeli normalno," je poudaril tudi Žiga Vraničar iz podjetja Narayan, ki se ukvarja s proizvodnjo ekološke hrane.

"Eden ključnih problemov so toplogredni plini," je dejal in dodal, da se pri tem velikokrat govori o transportu. "Če pogledamo samo letalski promet, potniškega in tovornega, ta letno povzroči za 0,89 milijarde metričnih ton toplogrednih plinov, kar je veliko. A da si predstavljamo, prehranski sistem jih proizvede 17 milijard," je izpostavil.

Vraničar je prepričan, da moramo zamenjati vsebino našega krožnika. "Če pogledamo povprečen rastlinski burger, za njegovo izdelavo lahko porabimo tudi 99 odstotkov manj zemlje, 90 odstotkov manj toplogrednih plinov, manj vode, manj onesnaževanja vode z nutrienti, prav tako zanj ne potrebujemo antibiotikov," je dejal.

Izzivi na trgu po njegovih besedah še ostajajo, a z okoljskega vidika je narejen velik korak naprej v primerjavi z mesnimi izdelki, ki jih nadomeščamo, je sklenil.

Ponudba rastlinskih nadomestkov mesa se povečuje, prav tako povpraševanje

Rastlinski nadomestki mesu so na trgu že desetletja, na splošno pa tudi tisočletja. Nekoliko drugače je z industrijo rastlinskih nadomestkov mesa, katere začetki segajo v 19. stoletje v ZDA, vodilna podjetja na tem področju pa so se začela ustanavljati v 70. letih prejšnjega stoletja.

Rastlinski nadomestki mesnim izdelkom so sicer najpomembnejši segment izdelkov znotraj hitro rastoče industrije alternativnih beljakovin. Vrednost tega trga naj bi se iz 14,7 milijarde evrov, kolikor je znašala lani, do leta 2030 povečala na 37 milijard evrov.

Kot je izpostavila novinarka Maja Prijatelj Videmšek, ki je povezovala okroglo mizo, se rastlinski nadomestki mesu po videzu, vse bolj pa tudi po okusu in hranilni vrednosti, približujejo klasičnemu mesu, so pa narejeni iz rastlin, kot so soja, grah, stročnice ipd.

"Lani je prodaja teh izdelkov na globalni ravni presegla pet milijard dolarjev, do leta 2030 pa napovedujejo 19-odstotno letno rast," je dejala. V Sloveniji na trgu alternativnih beljakovin prevladujejo rastlinski nadomestki mesnih izdelkov, kot so burgerji, hrenovke, klobase in razni narezki. "Ponudba se hitro povečuje, prav tako povpraševanje po njih," je dodala.

Da je ponudba vse večja, se je strinjala tudi strokovna sodelavka za prehrano pri Zvezi potrošnikov Slovenije Nika Kremić. Kot je dejala, je zveza v nedavni raziskavi pregledala ponudbo rastlinskih burgerjev pri večjih ljubljanskih trgovcih. "Ponudba je precej pestra, predvsem rastlinskih burgerjev je praktično vsak dan več na policah," je dejala.

Na zvezi so našli 18 rastlinskih burgerjev, pri čemer jih 16 ni vsebovalo živalskih sestavin, eden je vseboval beljakovine iz jajca, drugi pa jajce in sir. Kot je dodala, je osnovna masa najpogosteje sestavljena iz soje ali graha.