Vsak državljan Slovenije v povprečju prižge osem nagrobnih sveč, kar pomeni letni strošek približno 20 evrov na prebivalca oziroma 80 evrov na gospodinjstvo, so izračunali pri Snagi Maribor.  To, kot izpostavljajo, pomeni, da lahko torej premišljeno ravnanje z nagrobnimi svečami pomeni letni finančni prihranek. Pri tem poudarjajo, da pri tem nikakor ne smemo pozabiti, da so okoljski prihranki še toliko večji. Ena klasična nagrobna sveča namreč prispeva v povprečju 1,2 kg izpustov ekvivalenta CO2, elektronska sveča pa prispeva približno 0,8 kg izpustov ekvivalenta CO2.  

Okoljska zavest naj se pokaže tudi na pokopališčih 

Seznam škodljivih posledic njihovega zbiranja, skladiščenja in obdelave na okolje je dolg. To so predvsem izpusti v zrak, vodo, povzročanje hrupa, emisije izpušnih plinov pri transportu odpadnih nagrobnih sveč in nastajanje odpadkov. Nagrobne sveče so, kot pojasnjujejo na Snagi Maribor, zaradi svoje kompleksne sestave zelo zahteven odpadek za predelavo. 

Vsak sestavni del sveče je treba ločiti in posebej reciklirati. Med sestavnimi deli sveče prevladuje material PVC – plastika, ki vsebuje klor, ta pa se ob razkrajanju lahko sprošča v okolje in povzroča okoljske težave. Zato je, kot opozarjajo, pomembno, da odpadne nagrobne sveče oddamo ločeno, v posebej zanje postavljene zabojnike na pokopališčih, kjer je vidna oznaka z napisom 'Samo za odpadne nagrobne sveče'. Kot svetujejo, bodimo dosledni pri ločevanju vseh odpadkov, ki nastanejo pri urejanju grobov. Z odlaganjem odpadkov v napačne zabojnike namreč otežujemo ali onemogočamo predelavo zbranih odpadkov. 

Kot zato pozivajo v Snagi Maribor, naj se naša okoljska zavest letos pokaže tudi na pokopališčih: "Naj bo letos manj klasičnih sveč in več cvetja, prižiga virtualnih sveč, kamenčkov spomina in podobnih, okolju prijaznejših načinov, s katerimi se spomnimo na naše preminule najbližje." Kot pozivajo, naj letos bolj kot količina sveč velja iskrenost vaših misli.  

Kupujmo jih v zmernih količinah, pazljivo pri alternativah 

"Rabljene nagrobne sveče končajo kot problematičen odpadek, zato jih kupujmo v zmernih količinah. Bolj kot količina, ki jo prinesemo na grobove svojcev, velja iskrenost naših misli in to, da se jih spomnimo umrlih," je poudarjeno tudi na spletni strani Ekologov brez meja. Kot so spomnili, na tržišču poleg navadnih nagrobnih sveč obstajajo tudi baterijske in inovativne sveče na sončno energijo: "Sveče na baterijo so zelo okoljsko sporne, saj se hitro kvarijo in redno proizvajajo nevarne odpadke – baterije (in vezje). Sveče na sončno energijo so s tega vidika boljše, saj ne potrebujejo ne baterij ne vzdrževanja. Nesporno najbolj okolju prijazne, a malo manj praktične, pa so nezaščitene sveče iz čebeljega voska, saj so popolnoma biorazgradljive, iz naravnih materialov, brez dodanih dišav ali barv in po možnosti od nedaleč stran (manj emisij pri transportu)."

Kot je razvidno iz primerjave med različnimi tipi sveč, elektronska sveča, ki velja za okolju bolj prijazno alternativo, vseeno v večji meri ne prispeva k zmanjšanju ogljičnega odtisa, ugotavljajo tudi na Institutu Jozef Stefan, smo že poročali. Tudi zaradi svojega nesimbolnega značaja ni širše sprejeta med javnostjo, so dodali. 

PREBERI ŠE

Slovenija še vedno v vrhu držav po porabi sveč: prižgemo jih 16 milijonov

Obiskovalci pokopališč naj bodo tudi pri uporabi biorazgradljivih sveč pozorni, da se njihove biorazgradljive ostanke po uporabi zavrže v zabojnik za biološke odpadke. 

Glavna usmeritev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov zaradi običaja prižiganja sveč je seveda sprememba navad v smeri polaganja cvetja ali, na primer, pobarvanih kamnov na grobove, izpostavljajo v poročilu. Na Institutu Jozefa Stefana tako predlagajo tudi, da se v znak spomina prižge virtualno svečo, denar, namenjen za nakup sveče, pa podari v dobrodelne namene.  

Spodbudno: količina kupljenih sveč se počasi zmanjšuje

Tradicijo prižiganja sveč v spomin pokojnikom v obsegu, ki odstopa od povprečja Evropske unije, poznajo še v Avstriji, na Hrvaškem, Poljskem in Portugalskem. Slovenija je tako v samem vrhu evropskih držav po porabi pokopaliških sveč, primerljiva je le z nekaterimi državami, kot so Hrvaška, Portugalska in nekateri deli Poljske. Pri nakupu sveče kot simbola spomina in spoštovanja do pokojnih pogosto niti ne razmišljamo o tem, da bo nakup, ali del tega nakupa, prej ali slej končal med odpadki, pa so že večkrat opozorili na ministrstvu, pristojnem za okolje.  Tako smo denimo Slovenci v letu 2021 kupili 4067 ton nagrobnih sveč. Če upoštevamo podatek o povprečni teži nove sveče (430 gramov), smo v Sloveniji leta 2022 kupili 9,45 milijona sveč oziroma 4,48 sveče na prebivalca. Iz zbranih podatkov so ugotovili, da se letna količina kupljenih nagrobnih sveč  zmanjšuje. V primerjavi z izhodiščnim letom 2010 je količina v letu 2021 manjša za okoli 40 odstotkov, prav tako pa je 3 odstotke manjša od količine iz leta 2020.