Ali veste, kaj sploh je osebni ogljični odtis? Kot pojasnjuje Pezdirjeva, je to količina izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov od posameznika: "Ti izpusti vplivajo na podnebne spremembe, zato lahko s spremljanjem izpustov, ki jih merimo v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida, bolje razumemo in načrtujemo ukrepe."

Naš ogljični odtis pogosto večji, kot mislimo, da je

Zakaj pa bi nas sploh zanimalo, kakšen odtis puščamo na tem planetu? "Šele ko veš, kje si, lahko narediš načrt, kam želiš iti in kako priti do tja. Velikokrat se nam je zgodilo, da so bili uporabniki presenečeni nad rezultatom, ki jim je povedal, kakšen je njihov ogljični odtis. Ta je bil namreč pogosto precej večji, kot so mislili, da je," pripoveduje Pezdirjeva. Trajnostni življenjski slog pa ne prinaša le dobrih učinkov za okolje. Aktivnosti, kot so odgovorna potrošnja, vožnja s kolesom in podobne, pripomorejo tudi k prihranku denarja, boljšemu splošnemu počutju in večji povezanosti s seboj in z naravo, dodaja. 

In pot do odgovora, kakšen odtis ustvarjamo, je povsem preprosta. Gre za enostaven spletni vprašalnik, ki ima 31 vprašanj. Ta se dotikajo najbolj problematičnih področij, ki skupaj predstavljajo naš vpliv na okolje. To so bivanje, mobilnost, potovanja, prehrana in druga potrošnja. Posamezniki namreč največ izpustov običajno  ustvarimo na področju mobilnosti, še posebej s poleti z letalom, in na področju bivanja, predvsem poraba ne-zelene električne energije za ogrevanje, ugotavljajo. 

Kot opisuje Pezdirjeva, se nato na podlagi odgovorov prikaže rezultat. In kako program sploh pride do tega rezultata? Kot pojasnjuje Pezdirjeva, je matematična formula v ozadju prilagojena na našo državo oziroma lokalne specifike Slovenije, kar omogoča še natančnejši izračun.  V naslednji stopnji pa uporabnik pride na stran s 100 nasveti, ki tudi numerično označujejo učinek različne aktivnosti na ogljični odtis. Na zadnji stopnji pridemo na stran, kjer se nam izpišejo samo izbrane aktivnosti in vizualna predstavitev, kako daleč smo še od cilja 2500 kg CO2 ekvivalenta, opisuje Pezdirjeva. 

Ali lahko z zmanjševanjem osebnega ogljičnega odtisa dejansko kaj spremenimo oziroma prispevamo k ohranjanju našega planeta? Pezdirjeva temu pritrjuje, a poudarja, da so večje spremembe opazne šele, ko jih uveljavi večja skupina posameznikov: "Če bi želeli zaustaviti zviševanje povprečne letne temperature, naj bi vsak posameznik letno proizvedel nekje do 2500 kg CO2 ekvivalenta, kar je tudi ciljna vrednost, označena v spletni aplikaciji PSL."

In kakšne namige za bolj trajnostno življenje nam denimo svetuje aplikacija? Zanimiv, uporaben in okolju prijazen namig, ki ga lahko uporabimo že v času počitnic, je, da za potovanje izberemo bližnje evropske destinacije in se tja – če je le mogoče – odpravimo kar z vlakom. Prav tako lahko načrtujemo kolesarske počitnice, namesto v bazenu pa se lahko ohladimo v bližnji reki ali jezeru. Lahko se tudi včlanimo v Knjižnico reči in si stvari, ki jih potrebujemo le občasno, raje izposodimo. Če izdelke kupujemo, pa lahko preverimo, ali je morda na voljo že kakšen iz druge roke. Kdor rad eksperimentira v kuhinji, lahko prijatelje namesto na klasičen mesni piknik povabi na vegetarijansko večerjo, nekaj konkretnih nasvetov našteje Pezdirjeva.