TRAJNOSTNO

Kako pravilno odlagati nagrobne sveče?

printNatisnimessage2
V Sloveniji vsako leto prižgemo približno 15 milijonov sveč, kar predstavlja približno 6.000 ton. Lani je bila na slovensko tržišče dana celo nekoliko večja količina sveč, približno 6300 ton, kar nas uvršča v sam evropski vrh, poleg Poljakov in Avstrijcev, ponazarjajo v Marjetici Koper. Odpadne nagrobne sveče same po sebi niso nevaren odpadek. Posledice njihovega zbiranja skladiščenja in obdelave pa so škodljivi vplivi na okolje, predvsem emisije v zrak, vode, povzročanje hrupa, emisije izpušnih plinov pri transportu odpadnih nagrobnih sveč in nastajanje odpadkov.

Odpadne nagrobne sveče torej niso nevarni odpadki, kljub temu pa lahko škodujejo okolju. Odpadne nagrobne sveče niso primerne za odlaganje na odlagališčih komunalnih odpadkov, saj se zaradi razkrajanja plastike iz polivinilklorida (PVC) z izcednimi vodami sprošča v okolje tudi klor, opozarjajo v Komunalnem podjetju Vrhnika. 

Kot pojasnjujejo, sestavni deli nagrobnih sveč iz plastike, stekla in kovine spadajo med embalažo. Zato je treba odpadne nagrobne sveče oddajati ločeno, v posebej zanje postavljene zabojnike na pokopališčih, na katerih je vidna oznaka z napisom Samo za odpadne nagrobne sveče.

Odpadne nagrobne sveče so večinoma primerne za recikliranje materialov, iz katerih so narejene, saj je mogoče v sekundarne surovine predelati vse tri glavne sestavine nagrobnih sveč: plastično ohišje, ostanek parafina in kovinski pokrov. 

Na pokopališču
Na pokopališčuFOTO: Profimedia

Prosijo, da organske odpadke (zeleni odpad, cvetje, zemljo ...) s pokopališč odlagate v zelene zabojnike z napisom Organski odpadki. Poskrbite, da bodo odpadki s pokopališč pravilno razvrščeni v zabojnike z ustreznimi napisi. Odločite se za nakup okolju prijaznih sveč (sveče, izdelane iz polipropilena (PP), iz stekla, in solarne nagrobne lučke), pozivajo. 

V skladu s Programom ravnanja z odpadki in programom preprečevanja odpadkov hierarhija ravnanja z odpadki kot prednostni vrstni red  namreč določa preprečevanje odpadkov, nato pripravo za ponovno uporabo, recikliranje, druge postopke obdelave in šele na koncu njihovo odstranjevanje (odlaganje). Da se odpadne sveče ne bi kopičile  pri upravljavcih pokopališč in izvajalcih občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, prižgite svečo manj.    

Pazljivo pri alternativah 

"Rabljene nagrobne sveče končajo kot problematičen odpadek, zato jih kupujmo v zmernih količinah. Bolj kot količina, ki jo prinesemo na grobove svojcev, velja iskrenost naših misli in to, da se spomnimo umrlih," je poudarjeno tudi na spletni strani Ekologov brez meja. Kot so spomnili, na tržišču poleg navadnih nagrobnih sveč obstajajo tudi baterijske in inovativne sveče na sončno energijo: "Sveče na baterijo so zelo okoljsko sporne, saj se hitro kvarijo in redno proizvajajo nevarne odpadke – baterije (in vezje). Sveče na sončno energijo so s tega vidika boljše, saj ne potrebujejo ne baterij ne vzdrževanja. Nesporno najbolj okolju prijazne, a malo manj praktične, pa so nezaščitene sveče iz čebeljega voska, saj so popolnoma biorazgradljive, iz naravnih materialov, brez dodanih dišav ali barv in po možnosti od nedaleč stran (manj emisij pri transportu)."

PREBERI ŠE
Kakšen prihranek vam lahko prinese manj prižganih nagrobnih sveč?

Kot je razvidno iz primerjave med različnimi tipi sveč, elektronska sveča, ki velja za okolju bolj prijazno alternativo, vseeno v večji meri ne prispeva k zmanjšanju ogljičnega odtisa, ugotavljajo tudi na Institutu Jozef Stefan, smo že poročali. Tudi zaradi svojega nesimbolnega značaja ni širše sprejeta med javnostjo, so dodali.  

Obiskovalci pokopališč naj bodo tudi pri uporabi biorazgradljivih sveč pozorni, da se njihove biorazgradljive ostanke po uporabi zavrže v zabojnik za biološke odpadke. Glavna usmeritev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov zaradi običaja prižiganja sveč je seveda sprememba navad v smeri polaganja cvetja ali, na primer, pobarvanih kamnov na grobove, izpostavljajo v poročilu. Na Institutu Jozefa Stefana tako predlagajo tudi, da se v znak spomina prižge virtualno svečo, denar, namenjen za nakup sveče, pa podari v dobrodelne namene. 

Vsak državljan Slovenije v povprečju prižge osem nagrobnih sveč, kar pomeni letni strošek približno 20 evrov na prebivalca oziroma 80 evrov na gospodinjstvo, so izračunali pri Snagi Maribor. To, kot izpostavljajo, pomeni, da lahko torej premišljeno ravnanje z nagrobnimi svečami pomeni letni finančni prihranek. Pri tem poudarjajo, da pri tem nikakor ne smemo pozabiti, da so okoljski prihranki še toliko večji. Ena klasična nagrobna sveča namreč prispeva v povprečju 1,2 kg izpustov ekvivalenta CO2, elektronska sveča pa prispeva približno 0,8 kg izpustov ekvivalenta CO.