Statistika kaže, da smo v Sloveniji v lanskem letu zavrgli za okoli desetino več odpadne hrane kot leto prej. Prebivalec Slovenije je tako v koš odvrgel povprečno 78 kilogramov hrane, so izračunali na Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS). V proizvodnji hrane je nastalo precej več odpadne hrane kot leto prej, v trgovini z živili, gostinstvu in strežbi hrane ter gospodinjstvih pa skoraj enaka količina.  

PREBERI ŠE

Slovenec v povprečju zavrgel več hrane kot leto prej: kar 78 kilogramov

V slovenskih restavracijah se je po zadnjih podatkih SURS v 2023 v gostinstvu in strežbi hrane zavrglo 55.956 kg ton oz. 34 % vse odpadne hrane. Podatkov zgolj za restavracije ni, v to skupino zato uvrščamo tudi šole, bolnišnice, domove za starejše. Kot opažajo Ekologi brez meja, se po izkušnjah sodelovanja z drugimi ciljnimi skupinami – gospodinjstva, javni zavodi – zavrže največ sadja, zelenjave in mlečnih izdelkov. 

Za manj zavržene hrane v restavracijah 

Ekologi brez meja zato vabijo k sodelovanju v vseslovenski pobudi Krožnik 12.3 za manj zavržene in več trajnostne hrane v restavracijah. Projekt bo nadgradnja dosedanjih prizadevanj za manj zavržene hrane, ki se jim posvečajo zadnje desetletje, pa tudi sodelovanja s turističnimi ponudniki na poti zero waste, kjer so zavržke zmanjšali tudi za polovico. Tokrat bodo v ospredje postavili slovenske restavracije, s katerimi želijo zmanjšati količine odpadne hrane, zasledovati trajnostne nabavne politike ter razširiti ponudbo lokalnih, sezonskih in rastlinskih obrokov. K sodelovanju vabijo restavracije, ki se pri trajnostni gostinski ponudbi soočajo z izzivi. Z njimi bodo merili in testirali ukrepe za doseganje ciljev, vključno s tehtanjem zavržkov pred in po uvedbi ukrepov, so sporočili. 

Na vprašanje, ali so slovenske restavracije na tem področju dovolj ozaveščene, odgovarjajo, da imamo v Sloveniji restavracije, ki jih lahko v svetovnem merilu umestimo med najboljše prakse, imamo pa tudi veliko takih, kjer je kvantiteta pred kvaliteto – tako po velikosti kot številu jedi. Hkrati pa jedi niso dovolj raznolike, da bi zadovoljile različne skupine, npr. tiste, ki prisegajo na rastlinsko, lokalno in sezonsko prehrano. 

Projektu so se pridružili v vidnejših slovenskih restavracijah 

Z namenom popisa in prenosa najboljših praks so se projektu že priključile nekatere vidnejše trajnostne gonilne sile, med njimi Hiša Linhart, Gostilna Repovž, Posestvo Monstera in drugi. V pripravo ukrepov in prenos znanj bodo vključeni tudi dijaki in študentje gostinsko-turističnih smeri. Kot pravijo, so navdušeni nad odzivom in pripravljenostjo za deljenje koristnih informacij s strani vrhunskih restavracij: "Njihove prakse so izjemno zanimive, koristne in prenosljive. Opogumljajo se tudi restavracije, ki bi same rade preizkusile priložnost za izboljšave. Te še posebej vabimo k sodelovanju, saj bi radi zagotovili čim bolj raznolik nabor."

Na kakšne načine lahko restavracije zmanjšujejo količino odpadne hrane? 

Kot poudarjajo Ekologi brez meja, se da v restavracijah veliko narediti, ne da bi kaj sploh drastično spreminjali. Kot svetujejo, je za začetek veliko zgolj ponuditi možnost polovičnih porcij in spodbujati goste, da ostanke hrane odnesejo s seboj. 

Kot izpostavljajo, pa je najpomembnejša izbira živil: "Ker pri tem nismo strokovnjaki, nam bodo v projektu Krožnik 12.3 pomagali predstavniki najboljših slovenskih praks, s pomočjo katerih bomo zasnovali smernice za manj odpadne hrane v restavracijah, ter dijaki in študentje gostinsko-turističnih smeri, ki nam bodo za tri sodelujoče restavracije pomagali pripraviti bolj trajnostne predloge jedilnikov. Z vsemi tremi bomo opravili tehtanji pred in po uvedbi ukrepov ter s tem preverili njihovo učinkovitost. Merjenje je namreč ključno za zmanjševanje količin zavržkov."  

Kako lahko tudi sami gostje prispevajo k manj zavržene hrane v restavracijah? 

Kot gostom svetujejo Ekologi brez meja, naj v restavracijah naročajo predvsem po občutku realnega apetita. Če kaj ostane, pa zavijejo za s sabo – najboljše v lastni posodi za večkratno uporabo. Če nam kakšna jed v sklopu menija ne ustreza oziroma nimamo apetita zanjo, to sporočimo osebju ob naročilu. Če smo v družbi, pa si kakšne jedi lahko tudi podelimo, še svetujejo.