"Brez prilagoditve trenutnega netrajnostnega ravnanja in gospodarjenja z viri v mestih se kaj hitro lahko zgodi, da bo pitna voda manj kakovostna, hrana in energija dražji, poplave in urbani vročinski valovi pogostejši," opozarja izr. prof. dr. Nataša Atanasova s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki se ukvarja s konceptom krožnih mest. Pravzaprav se to dogaja že danes. Samo v Ljubljani imamo urbane poplave že skoraj vsako leto, ob čemer nastaja precejšnja gmotna škoda. Padavinska dogodka, ki sta se zgodila 29 septembra 2021 in 5. julija 2022, sta povzročila urbane poplave in zahtevala kar 464 intervencij. K sreči ni bilo človeških žrtev, spomni. 

Kakšni izzivi čakajo svetovna mesta? 

Strokovnjaki tako že dolga leta opozarjajo, da so svetovna mesta vedno bolj naseljena in hkrati vedno bolj na udaru podnebnih sprememb. Kateri so torej največji izzivi življenja v mestih v prihodnosti? "Mest ne moremo obravnavati ločeno od preostalega okolja. Skozi mesta se namreč pretakajo osnovni viri za preživetje meščanov (voda, hrana, energija) in so zato še kako odvisna od preostalega okolja oz. od ekosistemov," poudarja Atanasova. Ta soodvisnost se, kot pojasnjuje, kaže v tem, da s povečano urbanizacijo rastejo potrebe po osnovnih virih, z rastjo potreb pa se ekosistemi, ki tem potrebam zadostujejo, izčrpavajo. 

Zaradi netrajnostnega ravnanja z viri, ki pridejo v mesto, nastajajo odpadki, ki po določeni obdelavi (ali pa tudi ne) končajo v okolju in dodatno degradirajo že tako izčrpane ekosisteme. K temu začaranemu krogu prispevajo še podnebne spremembe, ki jih čutimo v obliki ekstremnih vremenskih dogodkov: dolge suše na eni strani in poplave na drugi. "Očitno je voda vir, ki ga podnebne spremembe najbolj prizadenejo, od vode pa je odvisna večina dejavnosti, predvsem pa pridelava hrane. Torej podnebne spremembe zaostrijo posledice že tako ali tako neustreznega ravnanja z viri v mestih," poudarja. 

Kot pravi Atanasova, lahko v odvisnosti od tega, kako bomo ravnali z viri v mestu, ocenimo, kakšen bo vpliv mest na okolje v smislu izčrpavanja virov ter onesnaževanja, kar bo pogojevalo kakovost življenja v mestu, saj je ta odvisna od razpoložljivosti virov.  Poglavitni izziv mest v prihodnosti bo zato, kako prilagoditi ravnanje z viri. To so voda, hrana, energija in materiali, da bodo zadostila potrebam prebivalcev in pri tem porabila čim manj svežih virov ter proizvedla čim manj odpadkov. Na ta način, z minimalnim negativnim vplivom na ekosisteme, kot so izčrpavanje virov ali proizvodnja odpadkov, bo tudi trajno omogočeno kakovostno življenje v mestih, pravi Atanasova. 

Kaj so krožna mesta in kako bi lahko ta kljubovala podnebnim spremembam? 

Krožna mesta so prav tista, ki uspešno naslavljajo ravnanje z viri, pojasnjuje Atanasova. V teh mestih se viri uporabljajo večkrat, v ciklih in na varen način oz. odpadki so pravzaprav viri. Pomemben krog, ki ga ta mesta upoštevajo, je vodni krog, na način, da omogočajo boljšo infiltracijo padavinske vode in z ustreznimi ukrepi zmanjšujejo površinski odtok. Za urbana območja je namreč značilno, da imajo veliko utrjenih površin in posledično veliko površinskega odtoka, ki spira ulice in postane odpadna padavinska voda. 

V okviru evropskega projekta Circular City, v katerem sodeluje več kot 640 strokovnjakov različnih disciplin iz 46 držav, večinoma evropskih, so tako natančneje specificirali sedem ciljev, h katerim mora krožno mesto stremeti. Tako mora mesto upoštevati in skrbeti za naravni vodni krog, ponovno uporabo vode, obnovo in uporabo hranil iz odpadne vode, obnovo in ponovno uporabo materialov, urbana proizvodnja hrane in biomase iz lastnih virov, energetsko učinkovitost in trajnostno gradnjo.  Taka mesta, ki stremijo k takim ciljem in dosegajo naštete cilje, bi kljubovala podnebnim spremembam na način, da ob ekstremnih padavinskih dogodkih ni poplav, da uporabljajo lastne vire pri pridelavi hrane in biomase, uspešno se spopadajo z vročinskimi valovi, niso tako odvisna od uvoženih virov in ne poslabšujejo stanja ekosistemov ter zato so tudi ekosistemi bolj odporni na podnebne spremembe, razloži Atanasova. 

Ali imamo v Evropi ali v okolici že kakšen primer z nastavki krožnega mesta? 

Kot pojasni Atanasova, na področju ravnanja z vodo prednjačijo zahodno evropska in skandinavska mesta, predvsem zaradi tega, ker so uvedla sistemski pristop in ga uspešno implementirajo. Danska je na primer sprejela tako imenovani Climate Adaptation Plan, po katerem vsako mesto načrtovano in kontrolirano uvaja ukrepe. Na področju voda so mesta na Danskem sprejela podrobne načrte z jasno izraženimi cilji, terminskim in finančnim načrtom. En tak cilj je recimo, da bo v Københavnu preprečen odtok v kanalizacijo iz tretjine utrjenih površin. Ukrepi, ki vodijo k temu cilju, so vidni že danes. Voda se zadržuje, kjer je le mogoče v obliki urbanih zadrževalnikov, deževnih vrtov in podobno, našteva nekatere rešitve. Potem je tu še zanimiv pristop v Belgiji, kjer se gradbeno dovoljenje pogojuje s tem, da je treba padavinsko vodo zadržati oz. ponikniti, ne pa odvesti v kanalizacijo. Ob tem imajo postavljen sistem nadzora priključkov.  

Drugače pa najdemo številne dobre primere ponovne uporabe odpadne vode predvsem v mediteranskih državah, a takega sistemskega pristopa kot v zgoraj omenjenih državah še ni. Kot opisuje, so tam predvsem lastniki stavb (npr. hotelov) spoznali ekonomsko korist ponovne uporabe vode in ustrezno ukrepali. Pomembno je poudariti, da se evropska zakonodaja na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda zaostruje in nas bo počasi prisilila k takim ukrepom. Tudi v Sloveniji najdemo nekaj dobrih praks predvsem na področju obvladovanja padavinske vode, a žal manjka sistemski pristop na vseh področjih, opozori Atanasova. 

Kako zahtevna je preobrazba mest, ki jih poznamo danes, v krožna?

Kot odgovarja Atanasova, je to zelo kompleksno vprašanje, saj se ta transformacija nanaša na številna področja: ravnanje z vodo, hrano, materiale, gradnje, industrijo, infrastrukturo ... In vsako področje ima svoje specifike in zahtevnosti: "Trajnostno ali krožno ravnanje z vodo ima to značilnost, da vpliva tudi na druga področja. Krožno ravnanje z vodo pomeni, da padavinska voda napaja podtalnico in zelene površine ter tako ugodno vpliva na vodni krog. Ustrezno ravnanje s padavinsko vodo vpliva na trajnostno gradnjo, kjer jo prek ustreznih tehnologij uporabljamo za hlajenje namesto klimatskih naprav. Odpadna voda pa je vir vode, hranil in energije. Hranila (in vodo) lahko uporabimo kot gnojilo v urbanem kmetijstvu in tako prispevamo k zapiranju teh snovnih tokov." Torej če spremenimo ravnanje z urbano vodo, lahko hkrati vplivamo na zelene površine, proizvodnjo hrane in učinkovitejšo izrabo energije, ponazori. Bolj kot tehnično in finančno je ta transformacija zahtevna kadrovsko, saj zahteva interdisciplinarni pristop oz. odpira zelena delovna mesta z dodano vrednostjo in v smislu implementacije, t.j. prilagoditve zakonodaje, uvedbe tehničnih smernic in novih standardov gradnje ter družbene sprejemljivosti nasploh.