Avokado je še posebej priljubljena hrana v ZDA, kjer se je njegova prisotnost v velikih supermarketih v zadnjih 20 letih kar potrojila. A prave stroške pridelave zelenega sadeža, ki je plod drevesa avokadovec, plačajo ekosistemi mehiških zveznih držav Michoacán in Jalisco, kjer, da bi očistili pot za nasade avokadovcev, podirajo in zažigajo gozdove, izsušujejo vodonosnike, soočajo pa se tudi z nasiljem nad okoljskimi voditelji, ki opozarjajo na težave, kaže poročilo nevladne organizacije Climate Rights International.

Mehika je največja pridelovalka avokada na svetu. Vsakih šest minut mehiško zvezno državo Michoacan zapusti tovornjak zelenih sadežev. Avokada največ pojemo v Evropi, ZDA in Aziji. Leta 2022 smo, kot piše Zveza potrošnikov Slovenije, po svetu zaužili devet milijonov ton avokada: "Skoraj polovico vsega avokada pridelajo v Mehiki, ki velja za domovino avokada, sledijo Kolumbija, Dominikanska republika in Peru. V manjših količinah ga pridelujejo tudi na jugu Španije." Poleti lahko na trgovskih policah v Sloveniji najdemo avokado iz Peruja, Južne Afrike in Kenije, pozimi pa iz Mehike, Čila, Izraela in Španije. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije smo v letu 2018 uvozili približno 1984 ton avokada.

Intenzivna pridelava lokalno celo vpliva na vreme 

A intenzivna pridelava avokada ima temno plat, poudarja WEF. V mehiški zvezni državi je namreč povzročila izgubo biotske raznovrstnosti, ekstremne vremenske razmere, obsežno degradacijo tal in regijo popeljala na rob okoljske katastrofe. 

Pogosto namreč podirajo grmovje in stara drevesa, da bi avokadovcem zagotovili več sončne svetlobe. To pa prispeva h krčenju gozdov in posledično globalnemu segrevanju in podnebnim spremembam. In to se odraža celo v lokalni spremembi vremenskih vzorcev. Kot opozarjajo, je trenutno na območju pridelave avokada v Michoacánu prišlo do povišanja temperature in nestalnih neviht. Raziskava Nacionalne univerze Mehike Campus Morelia je pokazala, da zvezna država postaja vse bolj vroča in suha, z manj intenzivnimi hladnimi sezonami in podaljšanimi ekstremno vročimi sezonami s povečanimi nerednimi padavinami in večjo močjo ciklonov. 

Avokadovci so med najbolj žejnimi drevesi na svetu. Za pridelavo avokada v zvezni državi Michoachan dnevno porabijo približno 9,5 milijarde litrov vode. To je količina, s katero bi napolnili kar 3.800 olimpijskih bazenov. To pa zahteva obsežno črpanje vode iz vodonosnikov Michoacána. En hektar avokada s 156 drevesi porabi 1,6-krat več vode kot gozd s 677 drevesi na hektar, so izračunali pri WEF.

Pridelava avokada velja za intenzivno kmetijsko panogo, kjer se goji v monokulturi (gojenje ene same kulturne rastline) in je intenzivna predvsem z vidika porabe vode. Poseganje v vodne vire ustvarja dodaten pritisk na pogosto že ogrožene vodne vire, poleg tega pa je netrajnostno z vidika omejevanja razpoložljivosti vode za prehrano ljudi in druge ekosisteme, pojasnjujejo na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije.

Kot še dodajajo, je vrednost "zelenega zlata" že premamila tudi kartele: "Leta 2019 je bilo na lokacijah okoli mesta Uruapan v Michoacánu v Mehiki ubitih 19 ljudi. Nekaj trupel so izobesili, kot nazorno opozorilo vsem, ki bi se v prihodnosti poskušali zoperstaviti kartelu Jalisco. Žal je to le eno izmed številnih dejanj, ki jih kriminalne združbe izvajajo z namenom lažjega zaseganja nasadov avokada, nemotenih ropov in drugih načinov okoriščanja. Tako je ogrožen prav vsak, ki bi se poskusil upreti kartelom. Nič kaj drugače ni v Keniji, kjer so že večkrat poročali o pretepih, posilstvih in celo umorih na plantaži avokada znanega britanskega kmetijskega podjetja."

Kakšno vlogo imamo potrošniki? 

Pri zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da lahko na trgu zasledimo vse več izdelkov iz avokada, pri katerih pristojne institucije zaznavajo različne namerne potvorbe oziroma goljufije. Največ goljufij se pojavlja pri olju iz avokada, ki ga mešajo z drugimi rastlinskimi olji ali olji slabše kakovosti ter ga napačno označujejo. Goljufije opažajo tudi pri omakah iz avokada. 

Zato pri ZPS pozivajo, da podprite boljšo prakso: "Kot potrošniki izbirajmo izdelke, ki zagotavljajo prakso poštene trgovine, kot so Fairtrade, UTZ in Rainforest Alliance, ali pa tiste, ki so označeni z evropskim ekološkim logotipom. Pri tem se moramo zavedati, da bodo ti izdelki dražji. Z vidika transporta je smiselno izbirati avokado iz nam bližnjih držav pridelovalk, na primer Španije, saj se velik del skupnega ogljičnega odtisa ustvarja prav zaradi transporta v hladilnicah, ki poteka na dolge razdalje."

Kako lahko nadomestimo avokado? 

Kot svetujejo pri ZPS, lahko avokado nadomestite tudi z lokalnimi živili. Tako lahko za pripravo nadomestka avokadovega namaza (guacamole) uporabite mlade bučke v kombinaciji z mletimi bučnimi semeni. V receptih avokado nadomestite z bučo, grahom, fižolom ali podobnimi alternativami. Z ustreznejšo izbiro avokada in s primernim shranjevanjem preprečite nepotrebne zavržke ter tako prihranite denar. Izbirajte avokado z oznakami, ki zagotavljajo prakso poštene trgovine. Kot so sklenili pri ZPS, uživanja avokada po njihovem mnenju ni treba opustiti, ga je pa vseeno smiselno občasno nadomestiti z alternativami iz domačega okolja: "Kot potrošniki se moramo namreč zavedati širše slike pridelave avokada, ki dolgoročno neugodno vpliva na okoljske razmere in posledično tudi na zdravstveno stanje lokalnega prebivalstva."