Če boste pogledali po predalih, boste z veliko verjetnostnjo našli kakšno staro elektronsko napravo. Ste že pomislili, da se v njej skriva pravo bogastvo? Električni in elektronski aparati so namreč sestavljeni iz različnih elementov in kompozitov, kot so kovine, plastika, keramika, kritične surovine in trajni magneti. V kompleksnih aparatih, kar mobilni telefoni zagotovo so, najdemo tudi 50 do 60 različnih elementov. Kritične surovine imajo edinstvene lastnosti in so zaradi tega zelo pomembne za številne tehnične aplikacije. To pomeni, da recimo pametnih telefonov ne bi mogli izdelovati brez njih. Težko jih nadomestimo z drugimi materiali, obstajajo pa velika tveganja pri njihovi dobavi. V pametnem telefonu najdemo elemente, kot so kobalt, litij, aluminij, baker, jeklo, magnezij, brom, nikelj, kositer, zlato, srebro, baker,  indij, silicij, fosfor, galij, arzen, antimon, pa tudi redke zemeljske elemente, kot so neodim, terbij, prazeodim, disprozij, lantan, gadolinij itd, pojasnjujejo v Zeosu. 

Zahteven postopek pridobivanja

Kot pojasnjujejo, je postopek pridobivanja materialov iz odsluženih telefonov sicer zahteven. Iz mobilnih telefonov se najprej odstranijo baterije, ki so največkrat Li-Ion. Baterije se nato oddajo obdelovalcu baterij, ki ustrezno poskrbi zanje. Po tej prvi fazi se izvede mehansko drobljenje naprave, ki mu sledijo različni mehanski in kemični postopki, s katerimi se izločijo posamezni materiali iz mobilnega telefona, kot so plastika, steklo, različne kovine in zlitine. Vsak material ima v nadaljevanju svoj proces, do pridobitve čiste sekundarne surovine, ki potem nadaljuje pot v proizvodnjo novih izdelkov, opisujejo na Zeos. 

Nova metoda iz stranskega produkta pri pridelavi sira

A znanstveniki iz ETH Zurich so zdaj odkrili nov, precej bolj zelen in prelomen način pridobivanja plemenitih kovin iz odsluženih elektronskih naprav. Raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji Advanced Materials. Njihova zelo trajnostna nova metoda temelji na beljakovinskem spužvastem materialu, ki so ga poimenovali beljakovinska fibrilna spužva, ki ga znanstveniki pridobivajo iz sirotke, stranskega produkta živilske industrije. T.i. beljakovinske fibrilne spužve, ki so jih iz sirotke izdelali raziskovalci ETH Zurich, so izjemno učinkovite pri pridobivanju zlata iz elektronskih odpadkov, so ugotovili. Iz 20 starih računalniških matičnih plošč so raziskovalci pridobili 22-karatno zlato kepo, ki je tehtala 450 miligramov. 

Profesorju Raffaelu Mezzengi z oddelka za zdravstvene vede in tehnologijo na ETH Zurich je tako uspelo pridobiti zlato iz elektronskih odpadkov z uporabo stranskega produkta procesa izdelave sira. Skupina pod njegovim vodstvom je namreč iznašla zelo učinkovito, stroškovno učinkovito in veliko bolj trajnostno metodo: z beljakovinsko gobico, narejeno iz sirotike, so raziskovalci uspešno ekstrahirali zlato iz elektronskih odpadkov.  

Za izdelavo beljakovinske gobice so denaturirali sirotkine beljakovine v kislih pogojih in visokih temperaturah, tako da so se združile v beljakovinske nanofibrile v gelu. Znanstveniki so nato gel posušili in iz teh beljakovinskih vlaken ustvarili spužvo.  Da bi pridobili zlato v laboratorijskem poskusu, je ekipa iz 20 starih računalniških matičnih plošč  izvlekla kovinske dele. Te dele so raztopili v kisli kopeli, da so ionizirali kovine. Ko so gobo iz beljakovinskih vlaken postavili v raztopino kovinskih ionov, so se zlati ioni oprijeli beljakovinskih vlaken. Tudi drugi kovinski ioni se lahko oprimejo vlaken, vendar zlati ioni to storijo veliko bolj učinkovito.  Potem so gobo segreli, kar je zrahljalo zlate ione,  ki so jih znanstveniki nato stopili v zlato kepo. Na ta način so iz 20 računalniških matičnih plošč pridobili kepico okoli 450 miligramov. V kepi je bilo 91 odstotkov zlata in nekaj bakra, kar ustreza 22 karatom, so postopek opisali v sporočilu za javnost.