Po podatkih javnomnenjske raziskave Eurobarometer 79 odstotkov državljanov EU meni, da bi morali proizvajalci omogočiti lažja popravila digitalnih naprav oziroma zamenjavo njihovih posameznih delov, 77 odstotkov vprašanih pa je odgovorilo, da bi raje popravili svoje naprave kot kupili nove. Elektronski odpadki so najhitreje rastoča vrsta odpadkov na svetu, saj naj bi jih leta 2019 ustvarili več kot 53 milijonov ton, so še opozorili v Evropskem parlamentu.

Evropski poslanci se strinjajo, da mora učinkovita pravica do popravila obravnavati življenjski cikel izdelka in upoštevati zasnovo izdelka, etično proizvodnjo, standardizacijo in informacije za potrošnike, vključno z označbo popravljivosti izdelka. Zagotavljati mora tudi učinkovitejšo uporabo virov, zmanjševanje odpadkov in spodbujati k razširjeni rabi izdelkov.

Želijo, da bi bili izdelki zasnovani tako, da bi bilo obdobje njihove uporabe čim daljše, da bi jih bilo mogoče varno popraviti in bi bilo lahko odstraniti njihove posamezne dele. Verjamejo, da mora ustrezna pravica do popravila izvajalcem popravil in potrošnikom omogočiti brezplačen dostop do informacij glede popravila in vzdrževanja.

Glede elektronskih naprav poslanke in poslanci menijo, da morajo biti posodobitve programske opreme reverzibilne in ne smejo povzročiti zmanjšane zmogljivosti denimo pametnih telefonov. Na voljo morajo biti za minimalno časovno obdobje, potrošniki pa morajo biti o posodobitvah, ki so na voljo, obveščeni ob nakupu.

Prakse, ki neupravičeno omejujejo pravico do popravila ali vodijo v zastarelost izdelka, bi se lahko štele kot nepoštene poslovne prakse in bi bile z zakonodajo na ravni EU prepovedane.

Poslanke in poslanci prav tako zahtevajo spodbude za potrošnike, da bi se ti pogosteje odločali za popravilo namesto nakupa novega izdelka, kot sta na primer podaljšana garancijska doba ali možnost uporabe nadomestne naprave v času popravila izdelka. Želijo tudi usklajena pravila za obveščanje potrošnikov na prodajnih mestih, vključno z ocenami popravil, predvideno življenjsko dobo, rezervnimi deli, storitvami za popravilo in razpoložljivostjo posodobitev programske opreme.

Evropski parlament se je ob tem zavzel za morebitno pametno označevanje, denimo s QR-kodami ali z digitalnim potnim listom, in morebitni skupen mehanizem odgovornosti za proizvajalce in prodajalce v primeru neskladnosti izdelkov. Zahteve glede trajnosti in popravila pa bi morale biti vključene v prihodnjo direktivo o ekodizajnu.

Parlament si sicer že več kot desetletje prizadeva za izboljšanje pravice potrošnikov do popravila. Sprejel je dve resoluciji s številnimi konkretnimi predlogi, s katerimi bi popravilo postalo sistematično, stroškovno učinkovito in privlačno. Pravica do popravila je po mnenju poslank in poslancev ključen korak za uresničitev načrtov krožnega gospodarstva v okviru Evropskega zelenega dogovora. Komisija je napovedala, da bo predlog sprememb direktive o prodaji izdelkov predstavila v tretjem četrtletju letošnjega leta. Takrat naj bi objavila tudi ločen zakonodajni predlog o pravici do popravila.