Najbolj preprosto bi trajnostno gradnjo lahko označili kot gradnjo, pri kateri ne zasledujemo le trenutnih uporabnikovih prioritet in kratkoročnih investitorjevih ekonomskih interesov, pač pa ob tem tudi skrbno pretehtamo, kaj se bo s stavbo dogajalo v njenem celotnem življenjskem ciklu, tudi ob verjetnih podnebnih spremembah in morebitni drugačni namembnosti, in kako bo to vplivalo na človeka, kakovost bivanja, stroške in okolje, pojasnjuje Marjana Šijanec Zavrl z Gradbenega inštituta ZRMK. 

 Trajnost v celotnem življenjskem ciklu

Kot opisuje Šijanec Zavrlova, je pri trajnostni gradnji torej poleg zahtev naročnika in gradbene zakonodaje v ospredju tudi obvladovanje vplivov stavbe na okolje in pri tem izbira materialov in tehnologij, s katerimi bomo zmanjševali vpliv na podnebne spremembe. Večjo skrb pri trajnostni gradnji posvečamo rabi vode in trajnostnemu ravnanju s pitno vodo ter notranjemu okolju, tako kakovosti notranjega zraka kot toplotnemu, vidnemu in zvočnemu ugodju. Razmišljajmo o tem, da naj po izteku življenjske dobe stavba in njene komponente ne predstavljajo odpada, temveč surovino za nove reciklirane proizvode, oziroma izkoristimo možnost ponovne uporabe ali izrabe za gorivo, namesto, da bi kot gradbeni odpadki končali na deponiji. Ustreznost zasnove trajnostne stavbe je treba preveriti ne le z vidika stroškov naložbe, temveč z vidika vseh stroškov, ki nastopijo v življenjskem ciklu, torej tudi v fazi uporabe in ob koncu življenjskega cikla, ter iskati stroškovno optimalne rešitve.

Manj pozornosti v Sloveniji namenjamo uporabi gradbenih proizvodov z nižjim ogljičnim odtisom

Evropski zeleni dogovor, ki predstavlja načrt, kako bo Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina, močno posega tudi na področje stavb in grajenega okolja. Stavbe predstavljajo znaten vir emisij toplogrednih plinov, v svetovnem merilu 39 % emisij TGP izvira iz sektorja stavb: 28 % emisij toplogrednih plinov (TGP) je povezanih z rabo energije v stavbah in zmanjševanju teh emisij je namenjena vrsta ukrepov, ki jih že izvajamo. Nadaljnjih 11 % emisij TGP pa je t. i. vgrajenih emisij, povezanih z graditvijo stavb, ki se bodo ob odsotnosti načrtnega pristopa v prihodnje le povečevale. 

"Zavedati se moramo, da so evropske stavbe odgovorne za polovico rabe energije, 40 % emisij TGP, da je z njimi povezana polovica pridobivanja surovin, tretjina porabe vode in tretjina proizvedenega odpada. Tako učinkovita rabe energije v stavbah in prehod na obnovljive vire kot zasledovanje ciljev krožnega gospodarstva v gradbeništvu je nujno za blaženje podnebnih sprememb in za zdravo ter kakovostno bivanje v naši sredini," poudarja Šijanec Zavrlova. 

Ob tem izpostavlja še, da bodo stavbe, ki jih gradimo danes, v času svoje uporabe izpostavljene drugačnim klimatskim pogojem, saj segrevanje ozračja, ki ga le stežka obvladujemo, pomeni več vročinskih valov, ekstremnejše padavine z možnostjo poplav in večjo rabo energije predvsem na račun potreb po hlajenju. Trajnostna gradnja je torej pomembna tako v globalnem smislu kot za naše lokalno okolje in za posameznika, tako v okoljskem kot v ekonomskem in družbenem pogledu.

Stavbe, kot se danes gradijo v Sloveniji, so na splošno kakovostne v smislu energetske učinkovitosti, opazna je skrb za doseganje skoraj ničenergijskih lastnosti in uporabo obnovljivih virov energije, opažajo na Gradbenem inštitutu ZRMK: "Manj pozornosti pa namenjamo uporabi gradbenih proizvodov z nižjim ogljičnim odtisom, večjim deležem recikliranih surovin, ne posvečamo se še dovolj kakovosti notranjega zraka in obvladovanju virov onesnaževal ali preprečevanju pregrevanja stavb, ki mu bomo v prihodnosti bolj izpostavljeni zaradi podnebnih sprememb." 

Kazalniki trajnostne gradnje – v pomoč investitorjem javnega in zasebnega sektorja

Kot dodaja Marjana Šijanec Zavrl, je v sklopu Zelenega javnega naročanja nekaj trajnostnih zahtev že zahtevanih in vpeljanih v prakso. Nekaj investitorjev pa se je tudi pri nas že odločilo za certificiranje trajnostnih lastnosti svojih stavb. 

EU je tako konec leta 2020 pripravila okvir Level(s), ki predstavlja skupno evropsko metriko za ocenjevanje in poročanje o trajnostnih lastnostih stavb, kar vključuje vidik vpliva stavbe na okolje, človeka, kakovostno in zdravo bivanje v stavbah ter gospodarnost projekta. 

Šest makro ciljev evropskega okvira za vrednotenje trajnostne gradnje Level(s) vsebinsko pokriva področje energije, ogljični odtis, vire učinkovitih materialnih tokov (rabo materialov in odpadke), učinkovito rabo vode, zdravje in ugodje, prilagodljivost stavbe na klimatske spremembe, stroške življenjskega cikla in vrednost stavbe. Level(s) je evropsko orodje za spodbujanje in spremljanje krožnosti v gradbeništvu in gradnje trajnostnih stavb.

Da bi načrtovanje in gradnjo po trajnostnih merilih približali večjemu številu investitorjev in projektantov, v projektu LIFE IP CARE4CLIMATE za slovenske razmere prilagajajo kazalnike trajnostne gradnje evropskega okvira Level(s). 

Kazalniki so namenjeni investitorjem javnega in zasebnega sektorja, projektantom, kupcem in najemnikom stavb, tudi nepremičninskemu sektorju, gradbeni industriji in odločevalcem na državni ravni, ki pripravljajo in izvajajo politike na področju obvladovanja emisij TGP in krožnega gospodarstva na področju gradbeništva in stavb.

Zakaj sploh potrebujemo okoljske kazalnike trajnostne gradnje? 

Kazalnike trajnostne gradnje torej potrebujemo zato, razlaga Zavrlova, da lahko po enotni metodologiji spremljamo pomembne lastnosti stavbe in njihov vpliv na okolje, kakovost človekovega bivanja v stavbi in na stroške v življenjskem ciklu stavbe: "S kazalniki si lahko zastavimo cilje, jih vključimo v zakonodajo in na njihovi podlagi oblikujemo spodbujevalne programe ter nenazadnje tudi poenoteno komuniciramo o trajnostnih lastnostih stavbe. Kazalniki pa so po drugi strani tudi orodje v podporo stalnemu spremljanju trajnostnih lastnosti v vseh korakih načrtovanja, gradnje in prenove stavbe, do konca njene življenjske dobe."

Z vidika učinkovite oskrbe stavbe z rastočim deležem obnovljive energije in zagotavljanja kakovosti notranjega okolja bodo sodobne stavbe vedno bolje opremljene s pametnimi, digitalnimi tehnologijami, kar bo omogočilo avtomatizacijo delovanja stavb in njihovo vključevanje v pametna omrežja, še izpostavlja Šijanec Zavrlova: "Prednost bo imela uporaba proizvodov z nizkim ogljičnim odtisom pa tudi s čim manjšimi emisijami zdravju škodljivih emisij v notranji zrak (VOC, benzene ipd.), da bo notranje okolje za uporabnika čim bolj zdravo, okoljski vplivi grajenega okolja pa čim manjši. Pomembno pa je vzpostaviti tudi pregled nad lastnostmi gradbenih proizvodov, da bomo pri graditvi stavb lahko ustrezno ravnali izhajajoč iz verificiranih podatkov. Ta čas je transparentnost trga nad omenjenimi lastnostmi pri nas še majhna, a so že v teku programi in spodbude za proizvajalce za izboljšanje stanja," sklene Šijanec Zavrlova.