Podjetje Wien Energie je pred sežigalnico odpadkov Spittelau namestilo nove klopi, ki z inovativno uporabo daljinskega hlajenja prebivalcem zagotavljajo prijetno osvežitev v vročih poletnih mesecih. Okolju prijazni sistem za ohlajanje izkorišča vodo iz mestnega centra za daljinsko hlajenje, so sporočili iz Mednarodne pisarne mesta Dunaj. 

Kot so poudarili, se tudi avstrijska prestolnica sooča z ekstremnimi poletnimi temperaturami. Zato stalno iščejo načine, kako bi prebivalcem pomagali pri ohlajanju. Avgusta je dunajsko energetsko podjetje Wien Energie predstavilo novo rešitev za vroče poletne dni: Postavili so prijetne hladilne klopi, ki so vezane na sistem mestnega daljinskega hlajenja. Obiskovalcem nudijo ohladitev brez porabe dodatne energije.

"Center za daljinsko hlajenje Spittelau za hlajenje uporablja vodo s temperaturo od 5 do 6 stopinj Celzija, ki po cevovodu potuje do odjemalcev, kjer zagotavlja prijetno in okolju prijaznejšo klimatizacijo stavb. Po hlajenju se voda, segreta na 15 do 20 stopinj Celzija, po povratnih ceveh vrne v hladilni center in spotoma ohladi še nove klopi. Klopi iz regionalno proizvedenega betona učinkovito shranjujejo in sproščajo hlad, ki ga pridobijo prek toplotnih izmenjevalnikov iz ohlajene povratne vode daljinskega hlajenja. Na ta način se učinkovito reciklira energija in zmanjšuje potreba po dodatnih hladilnih sistemih," pojasnjujejo. 

Daljinsko hlajenje novost 

Prebivalci Dunaja so že dobro seznanjeni z daljinskim ogrevanjem, vendar pa je daljinsko hlajenje za mnoge še vedno novost, zato bo projekt številnim omogočil prvi stik s tehnologijo. "Trudimo se zmanjšati pregrevanje mesta in izboljšati počutje Dunajčank in Dunajčanov v vročih poletnih mesecih. Prav hladilne klopi v Spittelauu so temeljni korak na poti k podnebju prijaznemu Dunaju," pravi Peter Hanke, dunajski mestni minister za gospodarstvo.

Trenutno na Dunaju daljinsko ohlajajo približno 200 stavb, vključno z večjimi objekti, kot so univerza, parlament in mestna hiša. Do leta 2030 nameravajo skoraj podvojiti hladilno zmogljivost, kar bo omogočilo hlajenje 7,3 milijona kvadratnih metrov površine – več kot celotna površina parka Prater. Ta širitev bo mestu omogočila boljšo zaščito pred učinki globalnega segrevanja, saj se sistem napaja z elektriko, proizvedeno iz obnovljivih virov energije. V primerjavi z običajnimi klimatskimi napravami naj bi pri daljinskem hlajenju količino izpustov ogljikovega dioksida zmanjšali za 50 odstotkov, so še poudarili. 

Neznosna vročina v mestih: Razbeljen beton in peklenske poletne temperature 

Razbeljen beton in peklenske poletne temperature poleti največ težav povzročajo prav prebivalcem mest, smo že poročali. Med njimi je tudi slovenska prestolnica, kjer se je v zadnjih letih število vročinskih valov in mestnih toplotnih otokov izjemno povečalo. Vročinski stres predstavlja grožnjo za zdravje prebivalcev. Predeli mesta, ki so najbolj izpostavljeni vročini, so deli z velikim številom betonskih površin in slabšo prevetrenostjo, kar na določenih predelih velja tudi za slovensko prestolnico. Tam se poleti pojavljajo številni mestni toplotni otoki. 

Mestni toplotni otoki so torej področja (stavbe, parkirišča, ulice brez dreves ...), ki so znatno toplejša od okoliških (zelenih) območij. Pregrete stavbe ter površine iz betona in asfalta zadržijo veliko toplote, ki jo po sončnem zahodu začnejo oddajati v okolico, zato se mestni toplotni otoki niti ponoči ne ohladijo. Razlika v temperaturi zraka med mestnim toplotnim otokom in okolico lahko doseže tudi do 5 stopinj Celzija. Višje temperature zaradi večje potrebe po hlajenju in s tem povezane porabe energije povečujejo onesnaževanje ter vplivajo na omejene vodne vire. Pomenijo stres za organizme in povzročajo oziroma povečajo zdravstvene težave. Za najranljivejši del prebivalstva, kot so ostareli, otroci, nosečnice, pa so lahko celo usodne.

Ob  vročinskih valovih je nujno, da prebivalci in obiskovalci mest poskrbijo za svoje zdravje in dobro počutje. Vročina ima namreč velik vpliv na počutje, produktivnost, svobodo pri izbiri prostočasnih aktivnosti, predvsem pa na zdravje meščanov. Visoke temperature lahko povzročijo resne zdravstvene težave, kot je vročinska kap, s posebnim tveganjem za starejše, otroke, kronične bolnike, udeležence športnih dogodkov in delavce na prostem, opozarjajo na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO).  

Mestna občina Ljubljana namestila mrežo 32 merilnikov za merjenje temperature in vlage 

V okviru študije toplotnega otoka v Mestni občini Ljubljana so na različnih lokacijah po slovenski prestolnici namestili mrežo 32 merilnikov za merjenje temperature in vlage. Meritve, s katerimi so začeli 20. julija 2024, bodo osnova za vzpostavitev digitalne platforme, ki bo nudila vpogled v dinamiko temperatur na omenjenih lokacijah v realnem času, so sporočili z mestne občine Ljubljana.