Črni petek se je z enega dne najprej raztegnil na črni teden, zdaj pa je videti, da smo priča kar črnemu mesecu. In zaradi potrošništva, ki ga še dodatno poganjajo akcijske nizke cene, postaja črn tudi naš planet, saj se zaradi toplogrednih plinov, ki jih generira potrošnja, nezadržno segreva. V avstrijski prestolnici pa so se odločili, da bodo črnino letos prebarvali na oranžno. 

FOTOGALERIJA

1 / 2

FOTO: Mednarodna pisarna Dunaj

Na Dunaju tako od 25. do 30. novembra na bolšjem sejmu 48er-Tandler poteka oranžni teden, ki v času pred božičem ponuja trajnostno alternativo množičnemu potrošništvu. Dogodek ozavešča o zmanjšanju odpadkov in vplivu potrošnje na okolje, hkrati pa spodbuja ponovno uporabo in recikliranje. Obiskovalci imajo priložnost kupiti kakovostne rabljene predmete, sodelovati na delavnicah in prispevati k zmanjšanju ogljičnega odtisa, pri čemer gre celoten izkupiček dogodka v dobrodelne namene, naštevajo v mednarodni pisarni mesta Dunaj. 

Ko potrošniška mrzlica s črnim petkom, Miklavžem in božičem tik pred vrati dosega vrhunec, avstrijska prestolnica že drugo leto zapored ponuja trajnostno alternativo. Mestni oddelek za ravnanje z odpadki organizira projekt oranžni teden, ki poteka na njihovem bolšjem sejmu 48er-Tandler v okrožjih Margareten in Donaustadt. Tam so na voljo številni rabljeni predmeti, od starinskega pohištva in knjig do oblačil, športne opreme in otroških igrač. Kupci tako ne le prihranijo denar, temveč spodbujajo krožno gospodarstvo in prispevajo k zmanjševanju odpadkov, izpostavljajo. 

Kopičenje odpadkov, ki niso izgubili svoje vrednosti 

Razlog, da to izvajajo že drugič, je vsakoletno kopičenje domnevnih odpadkov na dunajskih smetiščih, ki še niso izgubili svoje vrednosti. Zato organizatorji pod geslom 'ne kupuj, ponovno uporabi', izpostavljajo pomen ponovne uporabe in recikliranja za podnebju prijaznejše okolje. Z nakupom rabljenega puloverja prihranimo namreč do 10 kilogramov naravnih virov in kar 2 kilograma CO2, izpostavljajo. Dunajski sejem 48er-Tandler torej ni le prostor za ugodne nakupe, ampak tudi simbol odgovorne rabe virov.

Oranžni teden spremlja tudi bogat program različnih delavnic, izmenjevalnic oblačil ter popravljalnic, kjer se obiskovalci učijo, kako zmanjšati potrošnjo."Cilj serije dogodkov je ozaveščanje o zmanjševanju odpadkov, recikliranju in zavestnem nakupovanju, ki nas vodi stran od nakupovalne mrzlice črnega petka, je povedal Jürgen Czernohorszky, dunajski mestni minister za varstvo podnebja.

Potrošništvo je postalo naš življenjski slog 

Vsako leto znova svetovni voditelji ugotavljajo, da je nujno treba zmanjšati naše izpuste, težave pa so vedno hujše, je za naš portal že opozorila direktorica Umanotere Gaja Brecelj: "Zavedati se moramo, da črni petek ni več le dan v letu, ampak je že postal način življenja. Potrošništvo je postalo naš življenjski slog. Potrošniška kultura, ko posedovanje pomeni smisel življenja."  Kot opaža, smo tudi Slovenci to vzeli za svoje. Kot država smo v vrhu po številu nakupovalnih središč na prebivalca, radi imamo akcije, pri tem pa se redkokdaj sprašujemo, kje in kako so bile stvari proizvedene, pravi.

Črni petek je tako praznik potrošništva in eno ključnih gonil potrošništva, ljudje se v tistem trenutku počutijo dobro, čeprav kupujejo nepotrebne stvari, izpostavlja: "Zavedati se moramo, koliko naravnih virov potrošimo. V Sloveniji trošimo toliko, da bi potrebovali tri planete. V Sloveniji ima prebivalec v povprečju petkrat previsok ogljični odtis," pravi Brecljeva, ki opozarja, da to dokazuje, da manjše kozmetične spremembe ne bodo več dovolj in da bomo potrebovali velike spremembe.

PREBERI ŠE

Ko račun plača planet, 'izplen' in na milijone ton naravnih virov pa konča v smeteh

Najbolj etična in okolju prijazna je potrošnja, ki je ni. Predvsem obdarujemo lahko na način, ki ne povzroča negativnih vplivov, sploh če pomislimo na dejanske želje in cilj obdarovanja. Večjo vrednost kot darila imajo storitve in izdelki, ki jih sami naredimo, izkušnje, ki jih sami nudimo, poudarja.  

"Ko razmišljate o tem, da morate osebo obdariti, se postavite v svoje čevlje; bi sami radi imeli polno polico stvari, na katerih se nabira prah? Verjetno ne," ponazori Brecljeva. 

"Danes že živimo v vsakdanjosti poplav, vročinskih valov in razseljenih ljudi zaradi podnebnih sprememb in smo na poti do izumrtja vrst, verjamem, da je zagotovitev osnovnih pogojev za življenje velikega pomena in to v prvi vrsti pomeni, da moramo zmanjšati svojo potrošnjo. To ni nekaj, čemur se odpovedujemo, ampak gre pri tem za višjo kakovost življenja," je sklenila Brecljeva.