Odraslo drevo je po pozitivnih učinkih, ki jih ima na okolje, enakovredno več tisoč mladim drevesom, zato je skrb za odrasla drevesa še toliko pomembnejša, posek pa je skrajni ukrep, ko ne moremo več zagotavljati varnosti v neposredni okolici, izpostavljajo v Mestni občini Ljubljana, kjer že tretje leto zapored izbirajo drevo leta. 

"Drevesa prav tako dobro vplivajo na psihofizično počutje ljudi v mestu ter pomembno prispevajo k zdravju, lepoti in funkcionalnosti mestnega okolja. Drevje vpliva na temperaturo in vlažnost zraka v mestu, zadržuje prašne delce, hrup, veter in padavinske vode, proizvaja kisik, zadržuje sončno sevanje in čisti zrak, s tem pa pomembno prispeva h kakovosti bivalnega okolja ljudi, živali in rastlin v mestu," naštevajo blagodejne učinke dreves v mestih. 

Mestna občina Ljubljana (MOL) predloge zbira do 31. avgusta 2021. Kot so sporočili z MOL, v Ljubljani rastejo številna drevesa z edinstvenimi zgodbami in posebnim mestom v srcu prebivalk in prebivalcev mesta: "Meščanke in meščane zato vabimo, da tudi letos predlagajo kandidate za drevo leta. Predlagajo lahko vsako drevo, ki je javno dostopno, ne glede na lastništvo. Pomembno je, da je nekaj posebnega, bodisi po svoji mogočnosti, habitusu ali starosti, ali pa ima kakšen drug poseben pomen za predlagatelja."

Izmed vseh prispelih predlogov bo nato strokovna komisija izbrala finaliste, končno odločitev pa bodo predali v roke meščankam in meščanom, ki bodo izmed finalistov izbrali drevo leta 2021. Zmagovalno drevo bodo razglasili 28. novembra in tako obeležili dan vseh, ki skrbijo za drevesa v mestih.

Naziv sta doslej dobili mogočna platana in povešava bukev

Prvo drevo leta je leta 2019 postala mogočna platana, ki stoji na vogalu Streliške in Strossmayerjeve ulice in ki s 596 cm obsega in 33 metri višine sodi med najdebelejša drevesa te vrste v Ljubljani in Sloveniji. Hkrati spada med najstarejša drevesa v mestu. Lani pa je ta laskavi naziv pripadel povešavi bukvi, ki stoji na vrtu pred hišo na Vodnikovi cesti 93 in za katero vzorno skrbijo lastniki zemljišča, so spomnili na MOL. 

Osnovni namen akcije Drevo leta je ozaveščanje o pomenu dreves v mestih, pojasnjujejo na občini. Z akcijo želijo spodbuditi opazovanje dreves in okrepiti zavedanje meščank in meščanov o njihovem pomenu za kakovost življenja v mestu. Izbrano drevo bo že tretje drevo v Ljubljani, ki bo simbolno predstavljalo vsa ostala drevesa v mestu, poudarjajo. 

Slovenska prestolnica prepoznana kot mesto dreves

Ljubljana je že dve leti zapored prepoznana kot mesto dreves v okviru programa Tree Cities of the World. Priznanje sta Ljubljani podelili Fundacija Arbor Day in Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki na ta način spodbujata mesta k skrbi za svoja drevesa. Ljubljana je tako uvrščena med 120 mest iz 63 držav s tem naslovom, izpostavljajo na MOL.

MOL zagotavlja, da se zavedajo izjemnega pomena mestnih dreves, zato si po njihovih besedah prizadevajo, da bi ohranili prav vsako drevo v mestu, nenehno pa zasajajo tudi nova: "V okviru rednega vzdrževanja na javnih zelenih površinah vsako leto zasadimo od 300 do 600 drevorednih dreves. Številna drevesa dodatno zasadimo v sklopu prenov ulic, cest in parkirišč ter ob vzpostavitvah novih površin. Skrbimo tudi za sadna drevesa v mestnih sadovnjakih in za pogozdovanje v gozdovih. Za drevesa na zemljiščih Mestne občine Ljubljana in na javnih površinah skrbimo skladno s strokovnimi smernicami, ves čas pa o pravilnem ravnanju z drevjem ozaveščamo tudi lastnike zasebnih zemljišč, na katerih rastejo drevesa."

Za mestno drevje in parkovne gozdove strokovno skrbi posebna ekipa javnega podjetja VOKA SNAGA, v kateri je tudi certificiran arborist. Pri vzdrževanju mestnega drevja si pomagajo z digitalnim katastrom mestnih dreves, vsako drevo na javnih površinah pa strokovnjaki JP VOKA SNAGA enkrat na leto vizualno pregledajo, ocenijo stanje in na podlagi tega izdelajo načrt oskrbe zanj, so pojasnili, kako skrbijo za vzdrževanje 'zelenega imidža mesta': "Če je le mogoče, še posebej varujemo tista, ki so že dosegla določeno starost in s tem tudi obseg. Drevesa so namreč v mestu dragocena, saj proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco ter filtrirajo, ohlajajo in vlažijo zrak. Naravno razrasla so lepa in z vsemi svojimi koristmi izboljšujejo kakovost bivanja." 

'Velikost drevesa sama po sebi ne pomeni nevarnosti'

Kot zagotavljajo, pri obrezovanju upoštevajo pravila arboristične stroke (EAC– Evropska navodila za obžagovanje dreves). Odstranjevanje vrhov ali večine večjih vej ni dopustno. Pri obrezovanju dreves se lahko odstrani največ 15 % žive listne površine. Premer vej, ki ostanejo, mora biti vsaj 1/3 premera odstranjenega dela (največ 5 cm oz. 10 cm velik premer odžaganega mesta veje), pojasnjujejo. 

Kot opozarjajo, pri obrezovanju dreves na zasebnih zemljiščih vse prepogosto opažajo, da gre za ‘obglavljanje’ zdravih odraslih dreves, čemur kot občina močno nasprotujejo: "‘Obglavljanje’ drevo oslabi ali povzroči še bujnejšo rast stranskih poganjkov, hkrati pa je zaradi velikih odprtih delov omogočen hitrejši vdor patogenih organizmov, s tem pa se poveča možnost za hitrejši propad drevesa. Dolgoročno je takšno drevo dražje za vzdrževanje, lahko je tudi nevarnejše, količina listne mase pa ni manjša."

Na občini zato odstranjujejo suha, poškodovana ali kako drugače nevarna drevesa: "Zaradi sence, obilice listja, semen ali drugih nevšečnosti dreves ne odstranjujemo. Odstranjevanje dreves zaradi strahu pred morebitnim podrtjem v ekstremnih razmerah tudi ni dopustno. Velikost dreves sama po sebi ne pomeni nevarnosti."