Zakaj se je, ko želimo polepšati okolico našega doma, bolje odločiti za domorodne rastline? Domorodne rastline so prilagojene na podnebne in druge razmere in so sestavni del značilnih ekosistemov. Druge vrste so na njih prilagojene in zato ne rušijo ekoloških razmer v naravi. Z njihovim sajenjem doprinesemo k popestritvi prehrane in zagotavljanju dodatnih življenjskih prostorov za domorodne živali poleg tega in varujemo našo naravo pred invazivkami, pojasnjujeta Ana Dolenc in Sonja Rozman z Zavoda RS za varstvo narave. 

Invazivne tujerodne vrste so prepoznane kot ena izmed petih najpomembnejših groženj za biotsko pestrost. Skupaj z drugimi dejavniki,  kot so izguba življenjskih prostorov, sprememba namembnosti tal, onesnaževanje in klimatske spremembe je grožnja naravi, kot jo poznamo danes zelo velika. Invazivne tujerodne vrste kot ključni dejavnik za izgubo domorodnih vrst ali kot spremljajoči dejavnik lahko degradira ekosisteme in izpodriva domorodne vrste ter poslabšuje stanje v naravi. V luči podnebne krize, kjer se pričakujejo povečana povprečna temperatura in še več ekstremnih vremenskih dogodkov se pričakuje, da bodo razmere ugodne za širjenje invazivnih tujerodnih vrst, saj so te zelo prilagodljive, imajo velik razmnoževalni potencial in hitro zapolnijo izpraznjene niše, ki so na razpolago, opozarjata. 

Na kaj vse moramo torej pomisliti, ko načrtujemo nakup okrasnih rastlin za naše vrtove? Kot odgovarjata, je zelo dobro, da pred nakupom nove okrasne rastline, na spletu preverimo, ali je rastlina invazivna, prav tako preverimo sestavo semenskih mešanic, ali v njih morda ni vrst, ki so invazivne, v primeru, da že imajo invazivno tujerodno vrsto na našem vrtu, pa to čim preje odstranimo. Še več uporabnih nasvetov pa bodo pripravili v sklopu novega projekta LIFE OrnamentalIAS, kjer bodo iskali tudi primerne nadomestne vrste.

Če se odločimo, da bomo vseeno uporabili tujerodne vrste, česa se moramo zavedati?  Vse tujerodne vrste niso nujno tudi invazivne, poudarjata sogovornici. Strokovnjaki ocenjujejo, da je invazivnih cca 10 % tujerodnih vrst. Zato je pomembno, da preverimo, ali je vaša izbrana rastlina mogoče že prepoznana kot invazivna, kar pomeni da dokazano škoduje naravi. 

Kako lahko to, da se pojavijo v naravi in uidejo z naših vrtov, preprečimo?  V prvi vrsti tako, da na vrtu nimamo invazivnih tujerodnih vrst, pravita sogovornici: "Poleg tega pa priporočamo, da  tujerodne rastline na domačem vrtu budno spremljate in jih redno odstranjujete, če se te preveč razrastejo. Ob koncu cvetenja porežemo njihove cvetove, ter na ta način preprečimo širjenje semen v naravo."

Katere pa  so doslej najbolj problematične vrste, ki imajo potencial za invazivne, in jih radi zasajamo na vrte? 

Med najbolj znanimi (potencialno) invazivnimi okrasnimi rastlinami so lovorikovec, metuljnik, japonska medvejka, hortenzije, Thunbergov češmin, kalinolistni pokalec, deljenolistna rudbekija, japonsko kosteničevje, naštevata Dolenčeva in Rozmanova. Katere domorodne vrste bi lahko predlagali kot alternativo nekaterim priljubljenim tujerodnim? Alternativne vrste za uporabo na vrtovih so lahko plodonosna drevesa in grmi kot npr. šipek, glog, brogovita, dren, črni trn, jerebika ipd. ter enoletnice kot npr. različne začimbnice in dišavnice (meta, sivka, origano, bazilika ipd.), svetujeta sogovornici.

Bralce pozivajo, da sledijo projektu LIFE OrnamentalIAS na spletu, saj so okrasne rastline ena od petih tem projekta, ki ji bomo namenili veliko pozornosti ter informirali zainteresirano javnost o preprečevanju širjenja invazivnih tujerodnih rastlin ter pripravili konkretne predloge za uporabo alternativnih domorodnih vrst rastlin.