TRAJNOSTNO
Bi imeli dom iz konoplje? Najsodobnejši biomateriali v slabšem položaju na trgu
Številni si dandanes v svojem domu želijo bolj zdravega bivanja, povezanega z naravo. Domove, ki dihajo. "Danes poznamo veliko naravnih biomaterialov, ki se jih da uporabiti v gradbeništvu in ki so trajnostni, ki so okolju prijazni, bivanju v stavbah prijazni in tudi po koncu življenjske dobe velikokrat biorazgradljivi," pripoveduje Primož Zorec iz podjetja CoGreen, kjer se osredotočajo na gradnjo z industrijsko konopljo.
Kje vse lahko v gradbeništvu uporabimo konopljo?
Konoplja je namreč vsestranska rastlina, ki v gradbeništvu že omogoča številne inovativne načine uporabe. Predstavlja material, ki je naraven in prijazen do okolja ter ljudi. Uporablja se lahko samostojno npr. pri izolaciji ali v biokompozitu imenovanem konopljin beton. Konopljin beton pri gradbenih objektih predstavlja polnilni in hkrati izolativni material, s katerim zapolnimo prostor v leseni skeletni konstrukciji, pojasnjuje. Iz konoplje že izdelujejo parket, pa tudi polimerne kompozite, našteva.
Za različne namene lahko porabite konopljin drobir, vlakna, prah iz predelave konoplje, liste za izolacijo (konopljin beton ali konopljina vlakna), (bio)polimerne kompozitne plošče za vertikalne obloge, za 3D tisk z različnimi vezivi, proizvodnjo biooglja.
In materialu, ki je še vedno redko uporabljen v naših domovih, čeprav ima velik potencial, kar opažajo tudi po svetu, je bila letos posvečena dvodnevna konferenca, pri kateri je sodeloval tudi Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG). Kot je povedala Alenka Mauko Pranjić z ZAG, ki se že večji del svoje kariere ukvarja s krožnim gradbeništvom, so biomateriali danes zelo v trendu: "To je zelo dober trend biokrožnega gradbeništva, ki se je razširil že po vsej Evropi. Vsepovsod so že prisotni konopljini izolacijski materiali, pojavljajo se biopolimerni kompoziti s konopljo. Pa tudi z drugimi rastlinami, lanom, slamo, kokosovimi vlakni, ostanki kave, v Italiji denimo veliko uporabljajo ostanke riževih lupin."
Zakaj je konoplja v gradbeništvu pri nas redko uporabljena?
A v Sloveniji so še vedno redko prisotni. Tako je tudi z industrijsko konopljo. Mauko Pranjićeva razlog vidi v tem, da konoplja pri nas v gradbeništvu še ni tako prepoznana, spomni tudi, da je bilo pri lesu potrebnega veliko spodbujanja, preden smo dobili prve lesene objekte. Eden izmed razlogov pa je tudi neurejena zakonodaja, kot namreč pojasnjujeta sogovornika, so pri nas (tudi v Evropi) tovrstni proizvodi v slabši poziciji, ker zanje ni izdelanih standardov, zato jih je težje dati na trg. Ob tem so v slabšem položaju tudi proizvajalci, saj dajanje na trg poteka preko pridobivanja slovenskih tehničnih soglasij, lahko bi tudi preko evropskih tehničnih ocen, kar pa so daljši in dražji postopki.
Na konferenci so zato postavili temelje za oblikovanje tovrstnih standardov. Kot namreč poudarja tudi Zorec, standardov za biomateriale v gradbeništvu v osnovi ni, potrebujejo pa ti materiali drugačno podlago za regulative, kot jih poznamo iz klasičnega gradbeništva, potrebno je pravilno vrednotiti tudi vezavo CO2 v času življenjske dobe, kot tudi konec življenjskega ciklusa. Pri tem poudarja, da je biokrožno gospodarstvo in posledično na biomaterialih osnovano gradbeništvo zagotovo prihodnost trajnostnega razvoja.
Slovenske stavbe potrebne prenove, a naravni materiali v slabšem položaju
Slovenski javni fond stavb ima ogromen potencial in te stavbe v času poudarka na krožnem gospodarstvu niso primerne za obnove z materiali, ki jih poznamo na trgu, ampak za naravne materiale, opozarja Zorec. Zaradi materialov doslej imamo namreč vedno več sindroma bolnih stavb, kar pomeni, da so stavbe, v katerih trenutno bivamo, zrakotesne v smislu prisilnega prezračevanja, ki dovaja zrak pod kontrolirani pogoji, zato da se ne izgubi energetski učinek. Naravni materiali pa dihajo, kar pomeni, da so sposobni absorbcije in prevajanja vlage: "Vsi naravni materiali v osnovi zagotavljajo dobro vlažnost v prostoru, kar konec koncev zmanjša možnost za okužbe dihal, zmanjša možnost za razvoj drugih bolezni," pojasnjuje.
"Če pa želiš pridobiti uporabno dovoljenje za hišo z najbolj sodobnimi ekološkimi materiali, nastane težava, ker večina teh materialov nima potrebnih certifikatov, ker ni postavljenih standardov, dajanje na trg pa poteka preko pridobivanje nacionalnih ali evropskih tehničnih soglasij. Zato je to dolgotrajen in finančno zelo obremenilen projekt tako za izvajalce kot za proizvajalce. A hkrati pa se na javnem naročilu, recimo za javne objekte, če govorimo o vrtcih in šolah, zahtevajo ti certifikati. In tu nastane prepad, " opisuje Zorec. Zato želijo državo spodbuditi k reševanju te problematike, pozivata oba sogovornika.
Kot poudarjata, je to, da je industrijska konoplja varen material za gradnjo, že preverjeno dejstvo. Njena pomanjkljivost trenutno je cena in zaupanje, ker pri nas še ni toliko praktičnih zgrajenih primerov. Tudi zato bi bila izdelava standardov izjemnega pomena, pravi Zorec: "Standarde je treba vzpostaviti, da ne bo več dvoma v kakovost uporabljenih materialov." Mauko Pranjićeva dodaja, da pri uporabi industrijske konoplje v gradbeništvu še vedno nekaj nezaupljivosti, ali gre za legalno pridelano konopljo, ki ne vsebuje THC. Se pa pridelava industrijske konoplje vrača v Evropo, Francija je tretji največji proizvajalec konoplje na svetu, narašča pa tudi v Italiji, na Nizozemskem in v Romuniji, pove. V Sloveniji je sicer že danes možno narediti skoraj celotno hišo iz naravnih materialov, sklene Zorec. A poudarja, da gre pri tem vedno za sinergijo različnih naravnih materialov.
Ministrstvo: V pripravi nova uredba
Na gospodarskem ministrstvu napovedujejo ureditev področja. Kot zatrjujejo, je uporaba okolju prijaznejših materialov pri gradnji objektov eden ključnih elementov doseganja ciljev zelenega prehoda na področju gradbeništva. Kot pojasnjujejo, je tudi zato Evropska komisija, skupaj z državami članicami in evropskim parlamentom, pristopila k oblikovanju nove uredbe, ki ureja dajanje gradbenih proizvodov na trg. Nova uredba predvideva, da bo gradbeni proizvod med drugim ocenjen tudi z okoljskega vidika, na ta način pa bo omogočena enostavnejša izbira okolju bolj prijaznih proizvodov, pojasnjujejo. Sprejem nove uredbe je predviden še v tem letu, zaradi razvoja novih standardov za proizvode z vključenim okoljskim vidikom pa bo prehod na nov način postopen. Standardi sicer niso edina podlaga za dajanje gradbenih proizvodov na trg. Običajno se bolj inovativni proizvodi dajo na trg na podlagi evropske tehnične ocene, izdelane na podlagi evropskega ocenjevalnega dokumenta ali slovenskega tehničnega soglasja, so spomnili.
Kot trdijo, si na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport prizadevajo za izgradnjo zelenega, ustvarjalnega in pametnega gospodarstva skozi sistemski in učinkovit pristop spodbud ter sodelovanja z gospodarstvom in drugimi ključnimi deležniki. Med ukrepi je predviden tudi Slovenski center za krožno gospodarstvo, ki bo začel delovati v letu 2025 in bo med drugim spodbujal gospodarstvo k učinkoviti rabi materialov in povečevanju krožnosti.
