Odpadna hrana ni samo moralno in etično sporna. "Zavedati se moramo, da s tem, ko zavržemo hrano, ne zavržemo samo tistega pikastega jabolka, ki nam ni všeč, ali tistega jogurta v ozadju hladilnika, na katerega smo pozabili, ampak tudi vse naravne vire, torej tla oz. kmetijske površine, vodo, energijo in delo, ki je bilo vloženo v pridelavo in pripravo hrane," ob dnevu brez zavržene hrane opozarjajo na ministrstvu za okolje in prostor. 

Globalno gledano, vržemo stran toliko hrane, kot je pridelamo na pridelovalni površini, veliki za kar 635 Slovenij. V razvitih državah, kjer imamo svežo in poceni hrano vedno na voljo, tako med odpadke romajo ogromne količine odvečne hrane, hrane s pretečenim rokom uporabe ali celo sveže hrane. A pri tem se moramo zavedati, da smo zaradi hrane, ki je mogoče sploh ne užijemo, izsekali gozdove, na izumrtje obsodili številne rastlinske in živalske vrste, preselili avtohtona prebivalstva in degradirali prst. 

Še več, zavržena hrana prispeva k povečevanju izpustov toplogrednih plinov, saj z razgradnjo organskih odpadkov nastaja toplogredni plin metan, ki v primerjavi z ogljikovim dioksidom še intenzivneje vpliva na globalno segrevanje. Vpliv zavržene hrane na okolje sega še nekoliko dlje – skupaj s hrano namreč zavržemo tudi ogromne količine vode in energije. Na ravni Evropske unije denimo za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, porabimo toliko vode, kot je je v treh Ženevskih ali pa v kar 267 Bohinjskih jezerih, so izračunali na ministrstvu. 

Hrana na trgovinskih policah pogosto povezana s spornimi praksami

Ste kdaj pomislili, da posledica tega, da v koš odvržete ostanke obroka, ni le večja količina odpadne hrane? Ste vedeli, da je vsaka druga glava goveda v Braziliji povezana z izsekavanjem gozda in da obstaja velika verjetnost, da je vaš jutranji kozarec pomarančnega soka povezan s suženjskim delom? Da zaradi podhranjenosti vsako leto umre 3,1 milijona otrok? Tudi tega se zavedajmo, ko načrtujemo obroke, pozivajo številne organizacije, ki opozarjajo na pomen zmanjševanja količine odpadne hrane. 

V organizaciji Ekologi brez meja so denimo opozorili, da na svetu vržemo stran toliko hrane, kot je pridelamo na površini, veliki za 635 Slovenij. "Če bi skupna količina zavržene hrane predstavljala državo, bi bila tretja največja onesnaževalka na svetu," so ponazorili. Z reševanjem te težave prispevamo k učinkovitejši rabi zemljišč in vodnih virov, upočasnjujemo podnebne spremembe in si prizadevamo za blaginjo vseh, so sklenili. 

Odprava in zmanjševanje količin odpadne hrane

V skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki je v Operativnem programu ravnanja z odpadki opredeljena tudi hierarhija ravnanja z odpadno hrano. Najvišjo prioriteto dajemo preprečevanju in zmanjševanju nastajanja odpadne hrane, najmanj zaželeno pa je, da še vedno užitna hrana postane odpadek. Po podatkih Statističnega urada RS več kot polovica vse odpadne hrane v Sloveniji izvira iz gospodinjstev. Leta 2020 je to pomenilo 68 kg odpadne hrane na prebivalca, od tega kar 27 kg še užitne hrane, so še spomnili na ministrstvu.

K zmanjšanju zavržene hrane lahko pripomoremo vsi

Kot posamezniki lahko zmanjšamo količino zavržene hrane, tako da obroke načrtujemo glede na to, katera živila je treba porabiti prej. Prav tako naenkrat ne kupimo preveč hitro pokvarljivih živil in ne kupujemo prevelikih količin hrane. Dobro je, če ločimo med oznakama »uporabno do« in »uporabno najmanj do«. Kadar kuhamo, pripravimo primerne količine hrane, pri pripravi novih jedi pa uporabimo ostanke prejšnjih.

V okviru projekta Care4climate so pripravili nekaj nasvetov, kako zmanjšati količino odpadne hrane. 

Pred obiskom trgovine

– načrtujem obroke za teden dni vnaprej,

– preverim, katera živila že imam v hladilniku in shrambi,

– o obisku trgovine ne razmišljam, ko sem lačen.

V trgovini

– nakupujem po seznamu, ponudbe velikih pakiranj me ne premamijo,

– upoštevam proračun, ki je namenjen hrani,

– kupujem nepakirano sadje in zelenjavo, saj tako kupim količine, ki jih potrebujem.

Po prihodu domov

– vzpostavim red v hladilniku; nove izdelke postavim zadaj, ostale izdelke spredaj,

– pri shranjevanju hrane upoštevam navodila na embalaži,

– poskrbim za redno vzdrževanje hladilnika (tesnila, ustrezno nastavljena temperatura).

Med pripravo hrane

– izdelek najprej porabim, nato ga nadomestim,

– če nimam občutka za količine, sestavine pred pripravo stehtam,

– če »imam prevelike oči«, uporabljam manjši krožnik.

Ostanki hrane

– ostanke hrane lahko shranim za večerjo ali malico za naslednji dan,

– že pripravljeno hrano delim z družino, sosedi ali sodelavci,

– iz zelo zrelega sadja lahko naredim sok ali sladico, iz manj sveže zelenjave pa pripravim juho.

*Kljub upoštevanju vseh zgornjih korakov bo nekaj bioloških odpadkov vseeno nastalo – olupki, koščice, jajčne lupine ipd. Za kuhinjske biološke odpadke je primeren kuhinjski kompostnik, saj lahko doma narejen kompost uporabim za hišne ali vrtne rastline. Živalske kosti odvržem v zabojnik za mešane komunalne odpadke.