Na Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS) so se po objavi novice, da je odslej v EU v prehranske namene odobrena še ena žuželka, in sicer črički, obrnili številni potrošniki: "Žuželke v prehrani so pri nas nekaj novega in nekaterim se zdijo takšna dovoljenja sporna. Številne potrošnike, ki so se na nas obrnili prek družbenega omrežja Facebook, skrbi tudi, ali bodo tovrstna živila ustrezno označena."

'Žuželke v prehrani so varne' 

Kot izpostavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), so žuželke v prehrani varne. Kot pojasnjujejo, je Evropska komisija izdala že štiri dovoljenja za trženje različnih žuželk v prehrani na celotnem evropskem trgu, torej tudi v Sloveniji. Zadnja žuželka, ki je bila odobrena 5. januarja letos, so hišni murni oziroma črički. Kot razložijo, je Evropska agencija za varnost hrane – EFSA za vsako odobreno žuželko izdala mnenje o varnosti in na podlagi tega mnenja je Evropska komisija izdala izvedbene uredbe za dovoljenja trženja odobrenih žuželk.

Potrošniki se med drugim sprašujejo, ali bodo žuželke kot sestavina živil ustrezno in dovolj jasno označene. Kot zatrjujejo na ZPS, trditve, ki krožijo po družbenih omrežjih, da žuželk v živilih ne bo treba označevati, ne držijo: "Pri dovoljenih oblikah žuželk, ki se bodo prodajale v predpakirani obliki, morajo biti te označene, in sicer tako kot oblike kot s polnimi navadnimi in latinskimi imeni žuželk."

Tudi v primeru, ko bodo žuželke dodane (kot sestavina) v predelana živila, bodo morale biti obvezno navedene med sestavinami. Dodaja se jih lahko pekovskim izdelkom, slaščicam, testeninam in različnim prigrizkom v prašni obliki, pojasnjujejo. 

Kako prepoznate, ali so v izdelku tudi žuželke? 

Kot pojasnjujejo na ZPS, kadar živilo vsebuje na primer posušene ličinke velikega mokarja, mora biti ime živila: Posušen veliki mokar (Tenebri molitor ličinka). Če pa je ličinka velikega mokarja posušena in zmleta v moko ter dodana kot sestavina sestavljenega živila, pa se navedba napiše v seznam sestavin odebeljeno, saj gre za alergen: "moka ličinke velikega mokarja (Tenebrio molitor)". Poleg seznama sestavin mora biti pri sestavinah, ki so alergeni, navedeno v različni pisavi ali odebeljeno: "Ta sestavina lahko povzroči alergijske reakcije za potrošnike z znanimi alergijami na rake in njihove izdelke ter pršice." Označevanje živil, ki vsebujejo žuželke, mora biti v skladu tako z izvedbeno uredbo za žuželke kakor tudi z uredbo o informiranju potrošnika, pojasnjujejo. 

Katere žuželke v katerih oblikah se lahko prodajajo v državah Evropske unije?

Izvedbene uredbe Evropske komisije jasno določajo, katere oblike točno določenih žuželk so dovoljene za uporabo. Izvedbena uredba za vsako žuželko določa tudi največjo količino, ki se sme dodati kot sestavina sestavljenega živila.

Trenutno je dovoljena uporaba naslednjih sestavin iz žuželk:

 - predelane in posušene ličinke mokarja – Tenebrio molitor,

 - zamrznjene, posušene in v prah zmlete kobilice – Locusta migratoria,

 - celi toplotno obdelani in zamrznjeni, posušeni in praškasti ter razmaščeni prah hišnih murnov (čričkov) – Acheta domesticus ter ličinke malega mokarja – Alphitobius diaperinus, in sicer zamrznjene, v obliki paste, posušene in v prahu.

Žuželke so usmrčene s toplotno obdelavo ali pa z zamrzovanjem, pred tem pa se morajo postiti 24 ur. 

Kdo bo izvajal nadzor? 

Kot še pojasnjujejo na ZPS, bodo nadzor tako nad vzrejo in čistostjo krme kot tudi nad predelavo izvajali tako kot pri vseh drugih živilih in hrani živalskega izvora, torej bodo vse preverjale pristojne državne inšpekcijske službe. Vsak rejec živali (tudi žuželk) mora biti prijavljen na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), kjer dobi dovoljenje za delovanje.

Žuželke uživajo v več kot 100 državah sveta 

Potrošniki pa z izbiro nakupa odločamo, ali se bodo živila iz žuželk pri nas tudi prodajala, so še spomnili in sklenili z besedami: "Žuželke v dnevni prehrani uživajo v več kot 100 državah sveta, saj so dober vir beljakovin in ima gojenje oziroma vzreja teh živali veliko manjši okoljski odtis kot sodobna, intenzivna živinoreja. Posamezne države članice, kot Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Nizozemska, Velika Britanija, Francija in Nemčija so že pred leti dovolile prodajo različnih oblik žuželk, a le na svojem ozemlju. Zato menimo, da je bil že čas, da smo dobili enotno in harmonizirano zakonodajo za ves evropski trg." 

Raziskave sicer kažejo, da prehranjevanje z mesom iz 'laboratorija' in z nekaterimi alternativami, kot so denimo užitne žuželke, lahko vodi do občutnih prihrankov emisij in vode na globalni ravni. V eni izmed raziskav na Finskem, objavljeni v znanstveni reviji Nature Food, so raziskovalci preračunali, kakšne blagodejne učinke na okolje bi imela bolj 'zelena' hrana na naših krožnikih. Znanstveniki trdijo, da bi pritisk na planet, če bi tipične evropejske prehranske navade nadomestili s takšno prehrano, lahko znižali za skoraj 80 odstotkov, poroča BBC.  

Kot smo že poročali, svetovni sistem oskrbe s hrano v trenutni obliki povzroči skoraj tretjino vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Sedanji način proizvodnje hrane poleg tega vodi v pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti, kar ogroža obstoj človeške civilizacije, opozarjajo v Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera. Tudi z manjšimi prilagoditvami lahko pomembno vplivamo na izboljšanje stanja našega planeta. Manjkrat se odločimo za meso, kupujmo sezonske jedi in raje kot po 'eksotičnih živilih' posegajmo po lokalno pridelani zelenjavi in sadju. Namesto v najbližji supermarket po nakupih raje zavijmo k ekološkim pridelovalcem v okolici, naštevajo nekaj načinov, kako lahko s tem, kaj položimo na svoj krožnik, vplivamo na svojo prihodnost. Okolju manj prijazna je tudi industrijsko predelana in zapakirana hrana, katere proizvodnja je energetsko intenzivna, dodatno pa okolje obremenjuje večinoma plastična embalaža.