Spomnimo, da prebivalec Zahodne Evrope samo v treh dneh božičnih praznovanj proizvede do 650 kg emisij ogljikovega dioksida: 26 kilogramov za hrano, 96 kilogramov za prevoz, 218 kilogramov za praznično razsvetljavo in 310 kilogramov za potrošno robo in darila. To so podatki inštituta Stockholm Environment Institute, ki kažejo ne tako svetlečo podobo našega planeta za praznike, kot je videti na prvi pogled. 

Izmenjajmo okraske, preberimo knjigo, podprimo ljudi v stiski 

Kako poskrbeti za praznični duh in se upreti pretiranemu potrošništvu? Kako pokazati, da nam je mar tako za ljudi kot tudi za planet? Živa Kavka Gobbo predsednica okoljske organizacije Focus in vodja programa Globalna odgovornost in potrošnja, natrese poln koš koristnih nasvetov. Kot pravi, je to zelo enostavno: "Česa si želimo za praznike? Miru, ljubezni, družbe? Podružimo se s prijatelji,  ljubljenimi in skuhajmo večerjo iz lokalnih, ekoloških, nepredelanih surovin. Pojdimo na pohod ali na koncert (s sabo imamo seveda svojo vrečko in flaško). Uporabimo okraske od lanskega leta. Če želimo spremeniti videz, si lahko izmenjamo s prijatelji ali sosedi. Preberimo knjigo (knjiga je vedno lepo darilo, tako sebi, kot drugim). Podarimo podporništvo ali botrstvo. Pišimo dedku mrazu, naj bo bolj pravičen in parkljem, da s pepelom posuje tiste, ki uničujejo življenja in naravo. Veliko se smejmo." 

In kaj podariti? 

''Obdarujemo lahko na način, ki ne povzroča negativnih vplivov, sploh če pomislimo na dejanske želje in cilj obdarovanja. Večjo vrednost kot darila imajo storitve in izdelki, ki jih sami naredimo, izkušnje, ki jih sami nudimo, na primer sprehod s psom, čaj v planinski koči, masaža, večerja ali recept,'' izpostavlja Živa Kavka Gobbo.

Podarite lahko tudi doma izdelana darila, kot so piškoti, kopalne soli in mila, dišeče sveče, doma vzgojene sobne rastline. Zagotovo se kaj trajnostnega najde v vaši shrambi, na primer domač zeliščni čaj, grozdni sok, slivova marmelada ali pa vložene dobrote. Preverite, če ima vaš obdarovanec to, kar mu boste podarili, sploh rad, da darilo ne bo postalo odpadek.

PREBERI ŠE

Ogromen praznični ogljični odtis: kako zmanjšati vpliv na okolje?

Varčno na prazničnih pojedinah 

Česa pa se moramo zavedati, ko pripravljamo praznične pojedine, zabave? Kakšen ogljični odtis povzročajo in kako ga lahko znižamo? Kot odgovarja Kavka Gobbo, prehranski sistem predstavlja okoli tretjino vseh toplogrednih plinov.  Kot svetuje, lahko odtis zmanjšamo na več načinov – s pripravo hrane iz osnovnih in nepakiranih sestavin (s tem se izognemo tudi veliko odpadkom), izbiro lokalne in sezonske hrane, s porabo stvari, ki jih že imamo v zamrzovalniku, z izbiro ekološke hrane, z nakupov ravno pravšnje količine. Tudi s pripravo hrane, ki temelji več na zelenjavi in manj na mesu. V Sloveniji smo znani po tem, da uživamo veliko mesa – a pogosto meso na naših krožnikih ne prihaja s sosednjih pašnikov, temveč iz industrijske pridelave. Takšno meso pogosto izvira iz živali, hranjenih s krmo, pridelano na izkrčenih območjih amazonskega pragozda. Prav zato je ključno, da vedno preverimo poreklo hrane, ki jo uživamo.

Kako zaviti darilo?

Ko ste že izbrali darilo, vam ostane vprašanje, kako ga podariti. V okviru projekta Care4climate svetujejo, da darilo postavite v škatlo za čevlje, ki jo okrasite s pentljico iz jute. Z doma pečenimi piškoti lahko napolnite kozarec za vlaganje, čez katerega položite papirnati prtiček in ga pritrdite z vrvico. Darilo lahko tudi zavijete v časopisni papir in dodate okrasni trak, ki ste ga shranili od zadnje priložnosti. Uporabite lahko tudi rjavo papirnato vrečko, vrvico iz jute in smrekovo vejico. Prav tako pa so predstavili zanimivo idejo, da darilo zavijete v kos tkanine ali šal, ki ga ne nosite in hkrati obdarovano osebo spodbudite, da pri naslednjem obdarovanju za zavijanje darila uporabi isti šal.