"Kot v drugih državah v Evropi se tudi pri nas v podjetjih velikokrat napačno razume, da je recikliranje dovolj za dosego krožnega gospodarstva. V resnici pa se krožno gospodarstvo začne s prekinitvijo ali zmanjšanjem neustreznih praks in potrošnje ter z oblikovanjem ponovne uporabe in ponovnega oblikovanja obstoječih virov," pripoveduje Bart Stegman, vodja projekta Deep Demonstration v Sloveniji. 

Stanje krožnega gospodarstva v Sloveniji še ni tako razvito, kot bi si želeli, ocenjuje. A kljub temu v Sloveniji obstaja veliko dobrih praks glede krožnega gospodarstva in želja po implementaciji tega, opaža: "Določena podjetja so že implementirala trajnostne strategije in skušajo v svojo proizvodnjo vključiti tudi določene krožne elemente ali pa ponujajo storitve, ki podpirajo tranzicije do krožnega sistema. Na primer, uporabljajo reciklirano plastiko in sekundarne surovine ter se poslužujejo digitalnih rešitev, kot so souporaba avtomobilov in spletne platforme za skrajšanje lokalnih oskrbovalnih verig." Ali lahko krožno postane podjetje v vsaki panogi?  Kot meni: da, a kot poudarja, so področja, ki imajo večji vpliv na klimatske spremembe: "To so grajeno okolje, kmetijstvo in prehrana, mobilnost, lesna vrednostna veriga in proizvodnja."

V katerih panogah je trenutno največ krožnega gospodarstva v Sloveniji? Kot pove Stegman, je sektor upravljanja z odpadki na koncu krožne verige zelo dobro razvit in Slovenija ima eno od najvišjih stopenj recikliranja v Evropi na področju gospodinjskih odpadkov (59 odstotkov). 

Kot pa poudarja, predvsem v turizmu opažajo veliko dobrih praks in Slovenija je pionirka v zelenem turizmu, kar ji je prineslo številne mednarodne nagrade. A kot izpostavlja, predvsem na področju zgradb zaostajamo za drugimi evropskimi državami, zato se tudi v projektu osredotočajo predvsem na to področje.  

Bomo postali prvo popolnoma krožno gospodarstvo na svetu? 

Kateri so največji izzivi, če želi Slovenija preiti na krožno gospodarstvo, če želimo doseči ambiciozen cilj, ki si ga je zadala vlada, in postati prvo popolnoma krožno nacionalno gospodarstvo na svetu? "Tu bi apeliral na potrebo po sistemskih spremembah, ki se morajo zgoditi sočasno, saj rešitve s posamičnimi 'silver bullet' projekti niso smiselne. Naš model se osredotoča na politike, izobraževanje, finance, raziskave in razvoj, digitalizacijo. Kot sistem so te spremembe skupaj močnejše kot seštevek posamičnih akcij."

Kako realen je ta cilj in kdaj bi lahko prispeli do tja?  

Kot ocenjuje Stegman, je cilj dokaj realističen, vendar se postavlja vprašanje časovnice: "Prepričan sem, da lahko do leta 2030 dosežemo Net 0 v Ljubljani, Velenju in Kranju, ki so del Net0Cities misije, ter do leta 2050 dosežemo čisto krožno gospodarstvo v celotni Sloveniji. Prvi korak pri tem je zagotoviti stabilno politično okolje, vzpostaviti povezave med deležniki, dvigniti kompetence v celotni verigi in ustvariti skupne vrednote, ki bodo oblikovale skupno vizijo."

Med cilji, navedenimi pri opisu projekta, je denimo 50-odstotno zmanjšanje količine odpadkov na prebivalca. Sliši se precej ambiciozno. Kako bi nam lahko to uspelo? Kot odgovarja Stegman, tako, da odpadke obravnavamo kot vir, ki lahko še naprej služi našim potrebam: "Tako bomo lahko precej hitro dosegli zmanjšanje za 50 odstotkov. Pri tem se proces začne že pri dizajnu izdelkov ali uporabi surovin, predvsem z možnostjo povratne embalaže ali storitvami, kot so refill ali rinfuza. Tudi na ravni občin se že izvajajo strategije Zero Waste, kot so na primer Zero Waste občine v Sloveniji."

 Prav tako bi prehod na krožno gospodarstvo glede na cilje zagotovil 10.000 novih delovnih mest. Kakšnih in kje? Kot pojasnjuje sogovornik, bo prehod v krožno gospodarstvo zahteval spremembe v vseh sektorjih – od javnih služb do akademskega profila. Predvsem v industriji je treba razmišljati o produktih in storitvah z visoko dodano vrednostjo: "Prehod bo Slovenijo dvignil iz področja "contract manufacturing" na sektorje, ki proizvajajo produkte in storitve z višjo dodano vrednostjo, kot so produkti s slovenskim dizajnom, lesna industrija, digitalne storitve in druga nišna področja."  Kot sklene, imamo v Sloveniji izjemno priložnost pri prehodu v krožno gospodarstvo, da bi dosegli dolgoročni sistematični razvoj in večjo kakovost življenja v Sloveniji: "Zato je treba razvojne politike prednostno usmeriti v pospešitev prehoda v inovacijsko podprto rast z visoko produktivnim, nizkoogljičnim in krožnim gospodarstvom."