Biden tvitnil pravico do popravila: konec načrtnega krajšanja življenjske dobe naprav?

"Kot zavzetost za popravila je objava dobrodošla, sklic na Apple in Microsoft pa ironičen, saj Apple aktivno preganja popravljalce, obe podjetji pa sta z zasnovo programske in strojne opreme že večkrat poskrbeli za nižjo popravljivost oziroma krajšanje življenjske dobe izdelkov. Bidenov ukaz je razumeti predvsem v tem smislu ukinjanja onemogočanja popravil in izkrivljanja konkurence," potezo ocenjuje Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja. 

Kot pripoveduje, za proizvajalce pravica do popravila pomeni več stvari. Po eni strani potrebo po izboljšavah zasnove izdelkov, da bodo lažje — ali sploh — popravljivi. Za primer daje več standardnih komponent, enostavno razstavljivost ali pa celo modularno zasnovo, po drugi strani pa omogočanje popravil, ko izdelek že obstaja , kot so daljša dobavljivost rezervnih delov in navodila za popravila. 

Za potrošnike to pomeni predvsem več možnosti za popravila tako doma (DIY) kot pri serviserjih. Preko drugih mehanizmov se bo zmanjšala tudi njihova cena v primerjavi z novimi izdelki, nabor bolj trajnostnih mehanizmov pa se bo povečal, predvideva Kranjc.

Živa Kavka Gobbo, predsednica in strokovna vodja društva za sonaraven razvoj Focus, pravi, da vsako (politično) spodbudo in podporo v smeri spodbujanja ponovne rabe ali podaljševanja življenjske dobe izdelkov ali v smeri zmanjševanja odpadkov ter rabe naravnih virov in podnebnega ukrepanja, pozdravljajo: "Seveda pa se mora realizirati s konkretnimi ukrepi, da ne bo spodbuda ostala le načelno mnenje. Ta pobuda bi v praksi pomenila, da bi morali proizvajalci izdelovati izdelke, ki jih je mogoče popraviti ali nadgraditi brez potrebe po kupovanju novih. Za potrošnika pa to pomeni, da mu ni treba kupovati novih izdelkov, da lahko popravi ali nadgradi izdelke, ki jih že ima."

Kakšne spremembe bi morali uvesti na področju popravil in same proizvodnje, da bi dosegli bolj trajnostno ravnanje z viri? 

Kot odgovarja Kranjc, bo poleg že omenjenih ukrepov na strani proizvajalcev za pogostejša popravila potrebnih več sprememb. Kot našteva, na sistemski ravni to pomeni več uveljavljanja načela proizvajalčeve razširjene odgovornosti, spodbujanja okolju prijaznega snovanja, obvezno označevanje popravljivosti, nadgrajene garancije, prepoved načrtne zastarelosti, več standardizacije (kot npr. pri priključkih za mobilne telefone) in višji minimalni standardi ter dajatve glede na krožnosti rabe snovi: "To zadnje je dandanes morda bolj očitno potrebno, ko zaradi pomanjkanja kritičnih surovin trpi proizvodnja čipov," izpostavi. 

Poleg dela s proizvajalci pa je še cel spekter ukrepov, ki bi lahko popularizirali popravila in jih naredili bolj dostopna, pravi. Med drugim je to učenje popravljanja v šolah, spodbujanje prenosa znanj med generacijami, podpiranje lokalnih iniciativ (npr. popravljalski krožki in centri ponovne uporabe), spodbujanje s popravili povezanih deficitarnih poklicev in celo finančne spodbude, kot jih na primer poznamo iz Avstrije. V Veliki Britaniji so namreč ocenili, da bi temeljita uveljavitev pravice do popravila lahko ustvarila kar 34.000 delovnih mest.

Kavka Gobbo dodaja, da krožno gospodarstvo pomeni, da ni potrebe po izrabi novih virov, temveč se izrablja tiste, ki so že v obtoku: "To pomeni spremembe tako pri proizvodnji in potrošnji kot tudi pri krepitvi in spodbujanju sektorja ponovne rabe. Pomenilo bi tudi manj odpadkov (med drugim preko vračanja surovin v obtok). Pomembno je, da imajo izdelki daljšo življenjsko dobo, da so popravljivi in da jih lahko nadgradimo." 

V Sloveniji so pred kratkim predlagali nižjo davčno stopnjo v sektorju ponovne uporabe in popravil. Kakšni so odzivi? 

Kot pove Kranjc, so predlog znižanja davčne stopnje za sektor ponovne rabe in popravil, predali odločevalcem in odgovornim na različnih ministrstvih. Ministrstvo za finance predlogu za sedaj še ni naklonjeno: "Dejstvo pa je, da čakamo na predlog direktive s strani Evropske komisije, ki bo omogočal večjo fleksibilnost držav članic pri nižanju davčnih stopenj za določene sektorje, med drugim za že omenjen sektor."

Kot izpostavlja Kavka Gobbo, je ukrep, kot je znižanje davčnih stopenj za sektor popravil in ponovne rabe zakonodajno enostavno uvesti, kot nam je povedal predstavnik bivše švedske vlade, ki je spremljal uvajanje ukrepov za spodbujanje sektorja ponovne rabe in popravil: "Zato menim, da je to eden izmed konkretnih korakov, ki jih lahko uvede slovenska vlada takoj, ko bo nova evropska direktiva na področju DDV uveljavljena. Upamo, da bo to že spomladi letos. Slovenska vlada pa bi lahko bila tudi proaktivna in se na to že pripravila, da uveljavitev te spremembe sledi takoj po uveljavitvi direktive. Tak ukrep bi okrepil krožno gospodarstvo in lokalna gospodarstva, zmanjšal porabo virov in količino odpadkov. Seveda ob spremljajočih aktivnostih tako ozaveščevalne kot tudi sistemske narave. Uporabnike izdelkov spodbujamo, naj izdelke popravljajo, izmenjujejo, si jih sposojajo in nakupujejo iz druge roke. Želimo si, da bi za to imeli tudi več možnosti preko večje dostopnosti storitev. Poleg tega bi se lahko več posameznikov in skupin odločilo za lastne pobude."

Ali se zanimanje za popravila izdelkov morda z ozaveščanjem veča?

Kot ugotavljajo pri Ekologih brez meja, se to počasi  res veča, na problematiko opozarja tudi Zveza potrošnikov Slovenije, a cenovna neugodnost predvsem pri elektronski opremi še vedno močno zavira željo po popravilih, pravi Kranjc: "Še serviserji sami prevečkrat rečejo, da se določenega izdelka ne splača ali ne da popraviti." Med ovirami, da bi sektor popravil spet zaživel, zaznavajo pomanjkanje interesa pri mladih, prekratko dostopnost rezervnih delov, pogost neobstoj navodil za popravila in cenovno nekonkurenčnost. Kot poudarja Kavka Gobbo, je v sektorju popravil in ponovne rabe največji strošek ravno strošek dela. Potrebno pa je tudi okrepiti znanja za opravljanje popravil: "To je eden izmed problemov, ki nam jih pogosto sporočijo – da nimajo komu predati znanja. Zato je pomembno, da se zmanjša obremenitev, ki jo predstavlja davek na dodano vrednost. Davek je namreč že bil plačan ob nakupu novega izdelka."  Kot pa dodaja Kavka Gobbo, je potrebno ustvariti razmere, ko bodo popravila bolj dosegljiva potrošnikom: "Izobraziti bi bilo potrebno ljudi, ki lahko popravljajo izdelke bodisi nove generacije šivilj in krojačev bodisi popravljavcev sodobnejše elektronske opreme."