Vzroke onesnaženja zraka, glavni je nedvomno promet, je praktično nemogoče odstraniti. Onesnaženemu zraku, dejavniku tveganja za nastanek bolezni, je stalno ali občasno izpostavljen vsak prebivalec velikih mest Evrope. V Evropi je približno 90 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim prašnih delcev, NO2, O3 in benzena. 

Ocenjuje se, da v Evropi od 40.000 do 130.000 ljudi na leto umre za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, katerega vzrok je promet. V Franciji, Švici in Avstriji so ugotovili, da lahko šest odstotkov vseh smrti na leto pripišejo izpostavljenosti onesnaženemu zraku, kar je dvakrat več kot število žrtev prometnih nesreč. Ocene o številu umrlih in obolelih za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku so podcenjene, saj temeljijo na rezultatih študij, v katerih so preučevali le kratkotrajne učinke onesnaženja. Številke so še večje, svarijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). 

Kot so denimo izračunali znanstveniki, bi lahko, če bi vsi opravili toliko kratkih vsakodnevnih poti s kolesom kot Nizozemci, na letni ravni prihranili kar okoli 700 milijonov ton emisij. Poleg tega, da tako pripomoremo k čistejšemu zraku, s kolesarjenjem nižamo tudi tveganje za številne bolezni. Eden izmed primerov dobre prakse prihaja iz španske Barcelone. Tam so škarje in platno v roke vzeli kar prostovoljci. 

'Kolobus' v boju proti onesnaženemu zraku v Barceloni 

Osemletna Lena se vsak petek v šolo odpravi s svojim očetom, ki je eden izmed prostovoljcev, ki skrbijo, da so otroci, ki kolesarijo v šolo, na cesti varni. "Vsak petek se zbudi z veseljem. Kar skoči iz postelje," pove njen oče Pablo. Skupaj se ob 8.30 odpravita na 2.5 kilometrov dolgo progo. Na poti so tri šole in otroci se preprosto odcepijo od skupine na vsaki 'postaji'. Takšnemu prevozu se lahko otroci pridružijo od ponedeljka do petka. Barcelonski kolesarski avtobus ali "bicibus", kot so zeleno shemo poimenovali lokalno, tako omogoča na stotinam otrok, da v skupinah varno prikolesarijo v šolo, poroča Euronews. 

'Kolobusi' so postali tako priljubljeni,  da zavzamejo praktično cele ulice v drugem največjem španskem mestu. Projekt podpira mestni svet Barcelone. Vse se je začelo marca 2021, ko so se tega domislili v soseski Sarria. Zdaj, dobro leto in pol po prvih prepeljanih kilometrih, pa so v mestu vzpostavili že 15 prog. Postali so tudi  navdih za podobne zelene zgodbe v škotskem Glasgowu in Portlandu v ZDA. 

Za varnost skrbi tudi policijski avtomobil, ki spremlja kolono mladih kolesarjev. Poleg Pabla pa pri projektu sodeluje še okoli 80 staršev prostovoljcev. Po informacijah organizatorjev se je po različnih progah zapeljalo že vsaj 700 šolarjev. Namen projekta zelenega kolesarskega avtobusa je tudi spodbujanje dolgoročnejših trajnostnih prevoznih navad med uporabniki, je za Euronews povedal prof. Jordi Honey-Roses:"Predvidevamo, da bodo otroci, ki sodelujejo v 'bicibusu', pogosteje vozili kolo, imeli boljše kolesarske navade, bolj trajnostne navade, in menimo, da bodo spremenili tudi potovalne vzorce svoje družine."

Koliko kolesarimo Slovenci?

V letu 2021 smo prebivalci Slovenije opravili 3,8 milijona dnevnih poti, na njih pa smo skupno prepotovali 11,5 milijarde kilometrov. 2,2 odstotka teh kilometrov smo opravili s kolesom, kar je nekoliko več kot v letu 2017, ko je ta delež znašal 1,5 odstotka. Približno dve tretjini poti, opravljenih s kolesom, je bilo krajših od 5 kilometrov. Od približno 204.000 poti, ki smo jih opravili s kolesom, je bil namen pri nekaj manj kot polovici (44 odstotkov) teh poti prosti čas – v povprečju so bile dolge 10 km in so trajale skoraj 40 min. Vedno bolj priljubljena v Sloveniji postajajo električna kolesa. Kot ugotavljajo na statističnem uradu, se je v zadnjih petih letih močno povečal uvoz električnih. V letu 2017 smo jih uvozili nekaj manj kot 1.500, lani pa že skoraj 16.400 – največ (18 %) z Nizozemske, sledile so Nemčija, Češka, Belgija in Avstrija.