Ko je avstralski ribič Gary Ryan izvedel, kakšen vpliv na okolje imajo plastične vrše za jastoge, ki jih leta in leta uporablja tudi sam, je bil popolnoma pobit. Po 22 letih se je odločil, da bo naredil nekaj ekološkega in tako pripomogel k temu, da bi oceani ostali tudi za naslednje generacije. 

"Kot velikokrat v življenju se ljudje včasih preprosto ne zavedamo, da smo v resnici del problema. In ne le da smo del problema, ampak da ga tudi sami aktivno ustvarjamo. Tudi sam sem bil dolga leta ta oseba in to je bilo nesprejemljivo," pripoveduje za AP.       

Zapuščena ribiška oprema je namreč najbolj smrtonosna oblika plastičnih odpadkov za morsko življenje. V svetovnem skladu za naravo (WWF) ocenjujejo, da poškoduje kar 66 odstotkov morskih sesalcev, ogroža pa več kot polovico morskih vrst ptic in želv. 

Vrše za lovljenje jastogov, ki jih zaradi tipične rdeče barve lokalni ribiči imenujejo kar ’rdeči vratovi, se zaradi različnih razlogov, kot so nesreče ali izpusti v morje, znajdejo v oceanih ali na okoliških plažah. Ker so narejene iz plastike, razpadejo na manjše delce, ki nato onesnažujejo okolje in pomenijo past za morsko življenje, razloži. Kot pravi, je žalostno, da so ribiči na plastične vrše presedlali prav zato, da bi zmanjšali okoljski odtis, ki so ga imele vrše v preteklosti na plantaže čajevca in trsnega sladkorja: "Nismo pričakovali, da bomo tako povzročili še večji okoljski problem."

Ryan je tako kar v bratovi lopi začel delati na posebni mreži brez plastike. Najprej je zamenjal le nekaj plastičnih delov z jeklenimi, prizadeva pa si, da bi bile vrše nekoč povsem brez plastike. Do tja je sicer še dolga pot, a kot pravi, ne bo odnehal, ta zgodba pa kaže, da lahko vsak naredi nekaj, da zmanjša svoj okoljski odtis: "Upam, da bodo moja prizadevanja navdih za kakšnega večjega igralca. Morda bo kdo dobil idejo in jo razvijal naprej, da nekoč dobimo ribiško opremo povsem brez plastike."  

 V Sredozemskem morju izgubili 41 morskih sesalcev in 34 odstotkov populacije rib 

Planet se sooča z globalno krizo. Tudi Jadransko morje je izpostavljeno vrsti vse večjih pritiskov na prostorske in naravne vire. Prekomerni ribolov morskih organizmov, množični turizem, ki ga spremlja intenzivna urbanizacija obale, onesnaževanja morja ter vse večji promet ljudi in blaga, povrh vsega pa moramo upoštevati vse večji vpliv globalnih podnebnih sprememb. Stanje rib v Sredozemskem morju se poslabšuje z zaskrbljujočo hitrostjo, nedavne analize pa so pokazale, da je prekomerno izlovljenih kar 93 odstotkov zalog rib, številne pa so na robu preživetja. Poleg tega smo v Sredozemskem morju v zadnjih 50 letih izgubili 41 odstotkov morskih sesalcev in 34 odstotkov celotne populacije rib. 

Evropa je največji svetovni trg za ribe in morsko hrano. Evropejec v povprečju na leto zaužije 22,7 kilograma rib. Največ jih v povprečju pojedo na Portugalskem (55,3 kilograma) in v Španiji (46,2 kilograma), sledijo Litva, Francija in Švedska. Prebivalec Slovenije v povprečju poje 10,8 kilograma rib na leto.

Vrednost morskega sveta presega njegovo biotsko raznovrstnost. Morja in oceani regulirajo naše podnebje, zagotavljajo polovico kisika, ki ga dihamo, absorbirajo ogljikov dioksid in so vir hrane za več kot milijardo ljudi. Lepote naših oceanov in obal so naša inspiracija, prostor rekreacije in turizma. Netrajnostne in neodgovorne človeške dejavnosti bi morja in oceane lahko spremenile v puščave. Čas je, da spremenimo način, kako ravnamo z našimi oceani, in začnemo z dragocenim in krhkim ekosistemom ravnati dostojanstveno ter spoštljivo, pa opozarjajo pri WWF Adria.