Se spomnite kakšnega babičinega ali maminega plašča, ki je dolga leta visel v omari in bil praktično neuničjiv? "Nekoč smo za dobre tkanine plačevali več. Bombaž, lan, kašmir, volno in svilo smo cenili ter bili pripravljeni za kakovost, ki je trajala, odšteti več denarja, saj smo vedeli, da bomo oblačilo nosili dalj časa," izpostavljajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Skupaj z društvom za sonaraven razvoj Focus, so pripravili Abecedo tekstila. Raziskali so, kakšen okoljski odtis ima moda dandanes. In ena izmed zaskrbljujočih ugotovitev je, da kupimo kar 60 odstotkov več oblačil kot nekoč, skoraj tretjine pa nikoli ne oblečemo.

Tekstilna industrija je namreč druga (takoj za naftno) največja onesnaževalka okolja, ki je še vedno v vzponu, saj se je v zadnjih petnajstih letih proizvodnja oblačil skoraj podvojila. K temu pripomoremo tudi Slovenci. 

Tudi naravna vlakna imajo lahko negativen vpliv na okolje 

A če se na prvi pogled zdi, da je rešitev za omilitev našega okoljskega odtisa preprosta – poiskati oblačila s čim več naravnimi vlakni, še zdaleč ni tako preprosto: "Nekoč smo bili nadvse zadovoljni, ko smo z etikete oblačila razbrali, da vsebuje veliko naravnih vlaken, saj smo menili, da smo opravili dober in kakovosten nakup."

Kot pojasnjujejo pri ZPS, so oblačila iz naravnih vlaken še vedno zelo cenjena, kljub temu pa ne gre spregledati negativnega vpliva proizvodnega procesa naravnih vlaken na okolje zaradi potrebe po ogromnih količinah vode, površinsko aktivnih spojinah, barvilih, pesticidih, antibiotikih in številnih drugih kemikalijah, brez katerih proizvodnja materialov iz naravnih vlaken ni možna.

Dejstvo pa je, da so naravna vlakna biološko razgradljiva, česar pa ni mogoče trditi za kemična vlakna iz sintetiziranih polimerov. V povezavi z njimi potekajo v zadnjem času številne raziskave, usmerjene v krožno gospodarstvo in iskanje rešitev pred onesnaženjem okolja z mikroplastiko, so izpostavili. 

Naravni materiali in njihov okoljski odtis: bombaž simbol opustošenja 

Bombaž je danes simbol opustošenja, ki ga za seboj pusti intenzivno kmetijstvo, opominjajo pri ZPS: "Pridelan na konvencionalen način zahteva velike količine pesticidov, ekološki, ki je že nekaj let stalnica v vseh konfekcijskih trgovinah in že dolgo ni le dobrina dražjih blagovnih znamk, pa predstavlja socialne probleme, kot so zadolženost kmetov in odvisnost od semenarjev."

Kot pojasnjujejo, pri ekološki pridelavi sicer prihranijo pri kemikalijah in njihovem katastrofalnem vplivu na okolje, a še vedno porabijo na tisoče litrov vode, oblačilo iz ekološkega bombaža pa je lahko obdelano vse prej kot trajnostno. Barvila, potiski, zaključki, zaradi katerih je tkanina mehkejša, odporna proti krčenju ali brez gub, zahtevajo kemikalije, ki onesnažujejo: sintetične pigmente, detergente, težke kovine, alkalije itd.

Enako velja za razbarvanja, raztrganine in druge "umazanije" na modnih kavbojkah. Ne morete se zanesti niti na pomirjujoče napise, kot je "uporaba rastlinskih barvil", ki pri proizvodnji sicer manj onesnažujejo, vendar so manj odporna proti svetlobi, svarijo pri ZPS.

Prav tako je zgodba kočljiva pri zelo cenjeni in dragi kašmirski volni. Kašmirske koze namreč nimajo veliko telesne maščobe, zato jih dlaka ščiti pred mrazom. Če jih postrižejo, počešejo ali oskubijo prezgodaj v letu, preden se vreme spomladi začne segrevati, lahko brez te naravne zaščite trpijo ali celo umrejo.

Koze povzročajo težave na travnikih, kjer se pasejo, zlasti v jugozahodnem delu puščave Gobi (planota Alashan). V zadnjih desetletjih je namreč finančna privlačnost reje kašmirskih koz rasla, zato je več pastirjev začelo menjati kamele za koze.

S povečevanjem obsega reje koz je kombinacija različnih učinkov (način prehranjevanja, oblika kopit ...) prispevala k degradaciji travnate ruše in pospešila širjenje dezertifikacije.

Vse pogostejše suše in prašne nevihte povzročajo težave lokalnim divjim živalim, ljudem in celo kozam, katerih prehrano je treba včasih dopolniti z žitom, ker ne najdejo dovolj trave.

Trajnostne tkanine: Lan, konoplja, bambus ...

Kot ugotavljajo, je na drugi strani lan trajnostna tkanina, saj je mogoče celotno rastlino vtkati v vlakno, kar pomeni, da pri procesu predenja in tkanja ne ostane skoraj nič odpadkov. Če je obdelan ekološko, brez kemikalij ali intenzivnih barvil, ne onesnažuje vode. Lan sicer raste brez gnojila in potrebuje malo vode ter fitosanitarnih sredstev. Lanena oblačila so 100-odstotno biorazgradljiva in jih je mogoče reciklirati.

Tako kot lan je tudi konoplja rastlina, ki raste brez gnojila in potrebuje malo zalivanja ter fitosanitarnih sredstev. Tkanina iz konoplje je popolnoma biološko razgradljiva, med okoljske prednosti spada tudi dejstvo, da za rast potrebuje le tretjino vode, ki jo potrebuje bombaž. Ob tem vsebuje 220 odstotkov več vlaken kot bombaž.

Bambus je v osnovi trajnostna rastlina, ki pa to ni več, če jo gojijo na ekstenziven monokulturen način. K trajnostnemu vidiku veliko prispeva način predelave bambusa v vlakna.

Na splošno velja tudi, da je svila bolj trajnostno vlakno. Je obnovljiv vir, lahko se biološko razgradi, pri pridelavi se porabi manj vode, kemikalij in energije kot pri drugih vlaknih. Kljub temu so lahko težave z uporabo kemikalij, pravicami živali, veliko porabo energije in delovnimi praksami.

Recikliramo le odstotek oblačil, kako kupovati bolj odgovorno? 

Na svetovni ravni recikliramo le en odstotek vseh oblačil, saj jih je težko reciklirati, ker so največkrat narejena iz mešanic različnih materialov. Odpadni tekstil, takoj za zavrženo plastiko, je izjemno velik okoljski problem. "A razmeroma preprosta proizvodnja kemičnih vlaken iz naravnih in sintetiziranih polimerov pomeni priložnost za njihovo uvajanje na področje tako imenovane hitre mode in na številna druga področja, pri čemer pa je treba vedeti, da je vpliv različnih vlaken na okolje zelo različen," opozarja Gordana Sredojević iz ZPS in svetuje: "Preprost recept za trajnostno oblačenje je klasični kroj in dobra tkanina – to je kombinacija, ki zagotavlja dolgo življenjsko dobo modnega izdelka. Prav tako je prav, da preden kupite novo oblačilo, preverite, kaj se skriva v domačem modnem butiku, v vaši omari. Moda je namreč igra kombinacij, a sijaj modnih zgodb, barv in krojev nas premami in v nas zbudi strastne potrošnike." Odgovoren nakup oblačil je seveda pomemben, a breme odgovornosti bi v večji meri morali prevzeti modna in tekstilna industrija in ne potrošnik. Morali bi zagotoviti ustrezno izbiro izdelkov, ustrezne informacije in cene za izdelke na trgu, so še prepričani pri ZPS in Focusu. 

Hitra moda pomeni hitro in poceni po nizki ceni za potrošnike, a okoljski in družbeni stroški niso vračunani v to ceno narejena oblačila, ki kopirajo trende visoke mode. "Hitra moda je problematična zaradi tempa proizvodnja–nošnja–odpadek, ki ga spodbuja. Ocenjeno je, da se več kot polovica izdelkov hitre mode zavrže v manj kot letu dni. Na leto kupimo vsaj 100 milijard kosov oblačil, zavržemo pa jih kar 92 milijonov ton," pa opozarja Nina Tome iz Focusa, ki je tudi izpostavila, da imamo danes na svetu več oblačil, kot jih potrebujemo, da bi dostojno oblekli vse ljudi na svetu, zato je smiselno, da se njihova proizvodnja zmanjša, da postane bolj kakovostna in da se močno podaljša življenjska doba oblačilom, tudi s popravili, predelavo in izmenjavami.