12. decembra 2015 je na podnebni konferenci 196 sodelujočih strani podpisalo sporazum, s katerim so se države zavezale, da bodo skušale globalno segrevanje obdržati bistveno pod dvema stopinjama Celzija oziroma da bodo storile vse, kar je v njihovi moči, da ga omejijo pri 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. "To je nekaj nepredstavljivega, prejšnji septembrski rekord iz leta 2020 je bil potolčen za neverjetnih 0,5 stopinje Celzija in ne razumemo povsem, zakaj. September je bil 1,8 stopinje nad predindustrijskimi temperaturami, torej že precej nad mejo, dogovorjeno v Pariškem sporazumu," za 24ur.com odgovarja eden vidnejših podnebnih znanstvenikov in vodja Potsdamskega inštituta za podnebne raziskave, Stefan Rahmstorf. 

Sredi oktobra je na družbenem omrežju X opozoril na "pretresljiv" podatek o septembrskem globalnem temperaturnem skoku. "Prejšnji septembrski rekord iz leta 2020 je bil presežen za neverjetnih 0,49 stopinje, večinoma se temperaturni dvigi zgodijo v korakih po 0,01 ali 0,02 stopinje Celzija."

 Posebno podnebno poročilo 2023

"Vstopili smo na neznano, neraziskano področje. Na žalost je čas potekel. Spremljamo manifestacijo črnih napovedi, ko se skrb vzbujajoče podirajo podnebni rekordi," v zadnjem znanstvenem poročilu opozarja William J. Ripple, profesor ekologije na Univerzi v Oregonu in vodja dokumenta 'Znanstveniki sveta opozarjajo človeštvo'. Je tudi pobudnik znanstvene peticije s 15.000 podpisniki, ki je pred tremi leti opozorila na podnebno izredno stanje. 

Letos so svet zajeli izjemni vročinski valovi (vročinske kupole) in povzročili rekordno visoke temperature. Podobno oceani, ki so bili že v preteklosti topli, pri čemer so globalne temperature in temperature morske površine v severnem Atlantiku podirale rekorde, Antarktiko obkroža izjemno nizka raven morskega ledu. "Poleg tega je bilo od junija do avgusta letos najtoplejše obdobje, kar jih je bilo kdaj ugotovljeno, v začetku julija pa smo bili priča najvišji svetovni dnevni povprečni površinski temperaturi Zemlje, kar jih je bilo kdaj izmerjeno, verjetno najtoplejši temperaturi na Zemlji v zadnjih 100.000 letih."

Dvig morske gladine je zdaj neizbežen

Kaitlin A. Naughten je ena glavnih strokovnjakinj za Antarktiko in članica britanske odprave, ki več let raziskuje taljenje ledu na južnem polu. Opazovanja oziroma ugotovitve, ki so jih strnili v matematičnih modelih, vzbujajo veliko skrbi. "Na žalost je bil tudi najboljši scenarij še vedno zelo slab. Vsi scenariji so pokazali 3-kratno povečanje trendov segrevanja oceanov in taljenja ledu v 21. stoletju. Če upoštevamo notranjo podnebno spremenljivost, ni bistvene razlike med scenariji srednjih emisij in najbolj ambicioznimi cilji Pariškega sporazuma. Ti rezultati kažejo, da ima blažitev toplogrednih plinov zdaj le še omejeno moč pri preprečevanju segrevanja oceanov."

Povedano še preprosteje, četudi bi svet jutri popolnoma ustavil emisije toplogrednih plinov, se bo taljenje antarktičnega ledu nadaljevalo hitreje kot doslej, posledično hitrejši bo tudi dvig morske gladine. 

"Ta študija ne spodkopava pomena blažitve pri omejevanju vplivov podnebnih sprememb. Vendar bi bilo treba prilagajanje na dvig morske gladine zdaj resneje obravnavati kot prednostno nalogo. Omejitev družbenih in gospodarskih posledic dviga morske gladine bo zahtevala kombinacijo blažitve, prilagajanja in sreče," dodaja Naughten.

Plus dve stopinji bo dve milijardi Zemljanov prisililo v selitev

Glede na delo, ki so ga leta 2022 objavili raziskovalci Penn State, je mejna temperatura okolja z mokrim termometrom (temperatura pri 100-odstotni vlažnosti) za mlade, zdrave ljudi približno 31 stopinj Celzija. V zgodovini meritev so bile temperature in vlažnost, ki presegajo te omejitve, po ugotovitvah raziskovalcev izmerjene le nekajkrat in le nekaj ur naenkrat. Pretežno na Bližnjem vzhodu in v Jugovzhodni Aziji.

Toda rezultati študije kažejo, da če povprečne globalne temperature narastejo za 2 stopinji Celzija nad predindustrijsko raven, bo 2,2 milijarde prebivalcev Pakistana in Indijske doline reke Ind, milijarda ljudi, ki živijo na vzhodu Kitajske, in 800 milijonov prebivalcev podsaharske Afrike letno doživljalo vročino, ki presega človeške zmožnosti. 

Do konca tega stoletja bo po ocenah Timothyja Lentona z Univerze v Exetru od 3 do 6 milijard ljudi, kar je približno ena tretjina do ena polovica svetovnega prebivalstva, živelo na območjih, neprimernih za bivanje, kjer bo poleg vročine močno omejena tudi razpoložljivost hrane.

"Te regije bi se predvsem spopadale z vročinskimi valovi visoke vlažnosti. Vročinski valovi z višjo vlažnostjo so lahko bolj nevarni, ker zrak ne more absorbirati odvečne vlage, kar omejuje izhlapevanje znoja s človeških teles," je dejal soavtor študije na univerzi Penn State W. Larry Kenney, profesor fiziologije in kineziologije.

Večino najbolj izpostavljenih ozemelj sestavljajo države z nižjimi do srednjimi dohodki, kjer veliko prizadetih ljudi nima oziroma ne bo imelo dostopa do klimatske naprave ali katerega koli učinkovitega načina za ublažitev negativnih učinkov vročine na zdravje. Poleg višanja morske gladine bo podnebne begunce na pot pregnala tudi neznosna vročina.

Zaščita potrošnikov in hkrati spodbuda fosilni industriji

Kot ugotavlja Ripple, je na eni strani vojna v Ukrajini pospešila rast obnovljivih virov energije, ki pa je hkrati za 15-krat manjša od rasti fosilnih virov energije. "Ta konflikt je že prispeval k ogromnemu, 107-odstotnemu povečanju subvencij za fosilna goriva. Leta 2021 so vlade fosilni industriji namenile 531 milijard dolarjev nadomestil, leta 2022 pa tudi zaradi naraščajočih cen energije 1097 milijard dolarjev. Čeprav te subvencije delno ščitijo potrošnike pred visokimi cenami, pogosto niso dobro ciljno usmerjene in pomagajo spodbujati uporabo energije, povezano s fosilnimi gorivi hkrati pa višajo dobičke v tej panogi v primerjavi z nizkoogljičnimi alternativami."

Na podlagi statističnih podatkov so vsi trije pomembni toplogredni plini – ogljikov dioksid, metan in dušikov oksid – na rekordno visokih ravneh. Globalna povprečna koncentracija ogljikovega dioksida je zdaj približno 420 delcev na milijon (PPM), kar je daleč nad predlagano mejo 350 delcev na milijon.