Za pridobivanje hrane porabimo kar polovico biokapacitete Zemlje. Alessandro Gali, strokovnjak iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, izpostavlja, da so najmočnejše trajnostno orodje, ki ga imamo prav vsi, vilice: "Način na katerega jemo, je temelj za naše zdravje in za okolje. Tudi v Sloveniji, kjer je mobilnost bolj kritična kot prehrana, to področje prinaša več nadzora, kot ga imamo recimo na področju mobilnosti in energetike. Kot potrošnik, se lahko odločimo za nakupe pri lokalnih ponudnikih, usmeritev v bolj rastlinsko prehrano, medtem ko težko zamenjate ponudnika energije, če omrežje tega ne omogoča. Zato bi vas rad opogumil, da pogumno dvignete vilice."

Avokado z drugega dela planeta ima težji ogljični nahrbtnik

Kot svetujejo tudi na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO), lahko za planet lahko z bolj premišljenim prehranjevanjem pripomoremo k manjšemu ogljičnemu odtisu. Kot svetujejo, kupujte lokalna in manj predelana živila z manj embalaže. Kupujte sezonska živila. Jagode pozimi ali avokado z drugega dela našega planeta pomenijo tudi večji ogljični nahrbtnik proizvoda. Kot opozarjajo, zavržena hrana pomeni tudi zavrženo energijo, zato nikar ne kuhajte lačni in skrbno načrtujete tedenski jedilnik. Izogibajte se tudi vsakodnevni prehrani z rdečim mesom in ga nadomestite z belim mesom ali vegetarijanskimi sestavinami. Proizvodnja tone govedine namreč zahteva 14-krat več biološko produktivnih površin kot pridelava 1 tone žita, izpostavljajo. 

Od leta 1970, ko je bila splošna stopnja prehranske samooskrbe v Sloveniji več kot 70-odstotna, je do leta 2008 padla na približno 50 odstotkov, v zadnjem desetletju pa se je številka še zmanjšala.  Kot je poudarila Nika Tavčar iz Umanotere, ''samooskrba s kakovostno, lokalno pridelano in varno hrano državi omogoča suverenost, tj. neodvisnost od uvoza hrane. Hrana je temeljna življenjska dobrina, zato je ni smotrno prepuščati tujim rokam oziroma muhavosti globalnih trgov. Lokalno pridelana hrana ima tudi manj negativnih vplivov na okolje in na zdravje. Nenazadnje s podpiranjem lokalne pridelave hrane ohranjamo delovna mesta v tej panogi in omogočamo razvoj podeželja.''  

Pomemben cilj vsake družbe je  zagotoviti oskrbo s kakovostno in varno hrano po dostopnih cenah za vse, ki ima hkrati najmanjši možni vpliv na okolje in podnebje, poudarjajo v Umanoteri: "V času podnebne, ekosistemske in (še vedno preteče) zdravstvene krize, ki se ji je pridružila še vsesplošna draginja, je namreč bolj kot kadarkoli prej pomembno, da na sistemski ravni sprejmemo takojšnje dolgoročne trajnostne ukrepe v smeri prehoda k okoljsko in podnebno bolj vzdržnemu ter družbeno pravičnejšemu prehranskemu sistemu." 

Zato v Umanoteri izpostavljajo 7 principov podnebju (in zdravju) prijaznejšega prehranjevanja: več rastlinske, ekološke, lokalno pridelane in sezonske hrane ter manj hrane, ki je predelana, zapakirana in zavržena. Pri živilih, ki jih ne moremo dobiti iz lokalne pridelave, kot so npr. kava, čaj in čokolada, izbiramo tiste iz sistema pravične trgovine, ki so v veliki meri iz ekološke pridelave, poleg tega z nakupom takšnih proizvodov podpiramo pravično plačilo malih pridelovalcev v državah globalnega juga.

Višja samooskrba z žiti, nizka stopnja samooskrbe z medom

Kot ugotavlja statistični urad RS (SURS), imamo v Sloveniji nizko stopnjo samooskrbe s sadjem in medom. Stopnja samooskrbe pri rastlinskih kmetijskih proizvodih se je v 2021 v primerjavi z 10-letnim povprečjem (2011–2020) zvišala pri žitih (za 14 odstotnih točk) in zelenjavi (5 odstotnih točk), znižala pa pri krompirju (11 odstotnih točk) in sadju (24 odstotnih točk). Stopnja samooskrbe pri živalskih kmetijskih proizvodih je bila v 2021 v primerjavi z 10-letnim povprečjem višja pri mesu (za 4 odstotne točke) in jajcih (3 odstotne točke), nižja pa pri medu (45 odstotnih točk), so izračunali na statističnem uradu. 

Cene hrane rastejo, najbolj se dražijo olja in mlečni izdelki 

V obdobju od lanskega do letošnjega septembra so se zvišale cene vseh skupin prehrambnih izdelkov, in sicer v povprečju za 15 %. Najbolj, za več kot tretjino (34 %), so se podražila olja in maščobe, sledili so mleko, sir in jajca (za 18 %) ter kruh in izdelki iz žit (za 17 %). Najmanj, za 7 %, so cene zrasle skupini sladkih izdelkov, kažejo podatki Statističnega urada. Za košarice s hrano slovenska gospodinjstva odštejejo več kot desetino svojih prihodkov, a še vedno manj od povprečja EU. Tako so gospodinjstva v Sloveniji v letu 2021 za hrano porabila 14,4 % svojih izdatkov, v EU-27 pa nekoliko več, v povprečju 14,8 %. Ta delež je bil najnižji na Irskem, 8,3 %, najvišji pa v Romuniji, 25,2 %, izpostavljajo na Statističnem Uradu RS (SURS). 

Pojedli največ zelenjave in žit 

Prebivalec Slovenije je lani v povprečju za prehrano porabil največ zelenjave in sicer 116 kilogramov in 115 kg žit. Na naših krožnikih so se nadalje najpogosteje znašli sadje (109 kg), meso (89 kg), krompir (63 kg), jajca (11 kg) in med (0,6 kg). Pojedli smo več jajc (10 %) in za odstotek več mesa. Manjša pa je bila povprečna poraba medu, in sicer za 32 %, sadja za 16 %, zelenjave in krompirja za 2 % ter žit za 1 %.

Izvoz žit se povečuje

Slovenija je v 2021 v primerjavi z letom prej uvozila količinsko več mesa (povečanje za 8 %), sadja (7 %), žit (4 %) in zelenjave (3 %). Po drugi strani pa je upadla količina uvoženega krompirja (za 4 %). V 2021 smo na letni ravni izvozili več zelenjave (povečanje za 23 %), žit (16 %), mesa (13 %) in sadja (6 %), medtem ko se je zmanjšala količina izvoženega krompirja (za 23 %), so še izračunali na statističnem uradu.