Kot smo poročali, se je v času zimskih olimpijskih iger del vzročnega ledu Triglavskega ledenika – Toli – v okviru projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking pod okriljem Pivovarne Laško Union, podal na predvidoma 13.000 kilometrov dolgo cestno popotovanje do Kitajske. Po cesti je nato prepotoval več kot 11.500 kilometrov iz Mojstrane do Rusije in nato z letalom poletel do Pekinga, kjer so v začetku leta 2022 potekale zimske olimpijske igre. Po dogodku je Toli v obliki staljene ledeniške vode postal del razstavljene zbirke predmetov Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Med drugim so v okviru projekta z donacijo podprli Geografski Inštitut Antona Melika ZRC SAZU (GIAM) pri izvedbi dodatne neodvisne raziskave Triglavskega ledenika, ki bo nadgradila spoznanja tekoče raziskave v okviru projekta Preučevanje slovenskih ledenikov. V okviru te podpore so na geografskem inštitutu, ob pomoči številnih drugih domačih in tujih raziskovalcev in sodelavcev, konec letošnjega poletja že zaključili obsežne meritve in vzorčenja. 

Oba ledenika sta se v letu 2022 močno skrčila in stanjšala 

Vodja raziskovalne ekipe Geografskega inštituta Antona Melika mag. Miha Pavšek je prve rezultate meritev na obeh ledenikih pod Triglavom in Skuto povzel: "Oba ledenika sta se v letu 2022 močno skrčila in stanjšala, k čemur je pripomogla neugodna kombinacija za njihov obstanek pomembnih snežnih in temperaturnih razmer."  Kot je pojasnil, so bili vzorci snežne odeje, starega snega, firna, ledu in izpod ledenikov odtekajoče vode (lednica) v začetku jeseni predani v nadaljnjo obdelavo, natančneje v posebne analize, preiskave in datacijo, prek katerih bodo dobili še boljši pogled v vremensko in podnebno zgodovino tega dela Alp in tukajšnjih visokogorskih pokrajin: "Prav te so med najbolj ranljivimi in kot take najbolj občutljive na podnebne spremembe, zlasti na tiste, ki posledica globalnega segrevanja ozračja. Snežna sezona 2021/22 in talilna doba 2022 nista bili naklonjeni ledeniškima krpama pod Triglavom in Skuto, kjer še vztrajata ostanka nekdanjih pravih ledenikov. Še naprej se manjšata, tanjšata ter krčita, zato lahko jima grozi izginotje, z njim pa tudi dragocena voda, ki napaja bližnje planinske koče in dolinske izvire."  

Oba slovenska ledenika pod Triglavom in Skuto se tanjšata in krčita, še posebej od druge polovice 80. let 20. stoletja, je za naš portal že razložil Pavšek. Kot spomni, smo pravo ledeno površje nazadnje videli v začetku jeseni 2019, od takrat ju bolj ali manj v celoti prekriva sneg zadnjih snežnih sezon in je torej led – kar ga je še ostalo – varno shranjen. A poudarja, da je to prehoden pojav, ki se je v zadnjih desetletjih zgodil že nekajkrat: ''Na dolgi rok pa izginjata.''

Kot pojasnjuje Pavšek, se, ko izginejo ledeniki,  pokaže razgaljeno, pri nas torej skalnato in z gruščem posuto površje, ki je veliko bolj dovzetno za erozijo in denudacijo. Ob izrednih padavinskih dogodkih imajo hudourniške vode tako na voljo še več gradiva za prenos v doline in kotline, kjer so poseljena območja: "Seveda tam narava hitro vzpostavi novo ravnovesje oziroma sistem, ki pa je sprva bolj občutljiv, kot je bil pred tem 'ledeniški'. A ta sprememba, torej izginotje ledenika, ne vpliva le na okoliško in bližnje območje, temveč tudi širše – na celotno gorovje in nižji svet, ki ga obdaja, oziroma do koder segajo vodotoki, ki jih napajajo tudi ledeniške vode."

Taljenje ledenikov je pereč globalni okoljski problem, in kot pove Pavšek, je trenutno najbolj skrb vzbujajoče taljenje ledenikov na polarnih območjih na obeh poloblah, arktični in antarktični: ''Tu gre za ogromne razsežnosti. Izginotje antarktičnega ledenika Thwaites, katerega površina meri več kot deset Slovenij in ki je kar stokrat večji od ledene police Larsen B, katere spektakularno razpadanje smo prav tam pred leti spremljali s 'satelitskimi' očmi, bi povzročilo več kot polmetrski dvig gladine svetovih morij. Taljenje permafrosta sprošča tudi metan, razmeroma kratkoživ,  a zelo reaktiven plin, ki je tudi pod oceanskim dnom.''