Slovenske raziskovalke in raziskovalci so tri leta in pol preučevali lastnosti kostanjevega medu in možnosti za pridobivanje medu z izbranimi lastnostmi s pomočjo ustreznih metod kontrole kakovosti, pa tudi možnosti izboljšav v samem postopku pridobivanja v čebelnjaku.  V projektu pod vodstvom dr. Janka Božiča sodelujejo raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in pod vodstvom dr. Igorja Križaja raziskovalci Odseka za molekularne in biomedicinske znanosti Instituta Jožef Stefan.  

Kaj so ugotovili?  

Za med smo najbolj vajeni, da nam pomaga lajšati vneto grlo in dihalne poti. Vse vrste medu imajo lastnosti, ki pomagajo pri blaženju vnetij in zaviranju rasti mikroorganizmov. Vendar se lahko med seboj vrste medu bistveno razlikujejo. Te sestavine medu potem določajo bolj specifično rabo in večjo učinkovitost pri posamezni rabi, pripoveduje dr. Janko Božič. Poleg že omenjene splošne rabe za blaženje vnetij v grlu se je kostanjev med odlično izkazal tudi za celjenje ran, pove dr. Božič.

Zakaj je ravno kostanjev med izmed vseh sort medu primeren za medicinsko rabo?

Že pred leti je bila narejena primerjalna analiza različnih vrst medu, ko so iskali najprimernejšo vrsto za nego ran, razlaga dr. Božič. Osnovno izhodišče je bilo protimikrobno delovanje in kostanjev med se je pokazal kot eden izmed najboljših po tem delovanju: "Blizu mu je tudi hojev med, na splošno tudi vrste gozdnega medu, od cvetličnih pa lipov in ajdov. Razpoložljivost, pridelava v gozdni krajini, relativno dobro definirana kvaliteta medu so bili sprva glavni kriteriji za izbor. Seveda je tudi relativno bogat z minerali in aminokislino prolin. A še bolj zanimivo za medicinsko rabo pa se je kasneje izkazala prisotnost kinurenske kisline, v relativno visokih koncentracijah, ki bi lahko imele tudi farmakološke učinke."  

Specifičnost kostanjevega medu je torej kinurenska kislina, ki pomembno prispeva k celjenju ran. Glede na izmerjene koncentracije kinurenske kisline pa bi bil lahko kostanjev med z znano in relativno višjo koncentracijo kinurenske kisline namenjen za pomoč pri blaženju nekaterih specifičnih problemov glede prehranskih težav in na splošno glede delovanja imunskega sistema. Zaenkrat so znani le posamezni primeri, splošna opažanja uporabnikov in predklinične raziskave. Manjkajo nam še klinične raziskave, da bi lahko imeli natančnejša priporočila, pove.  

Kako bi ga lahko uporabili pri negi ran?  

Kot opozarja dr. Božič, je lahko raba na odprtih ranah problematična, če med ni primerno pripravljen. V medu se lahko namreč naravno pojavljajo spore patogenih mikroorganizmov, ki bi se lahko aktivirali v našem krvnem obtoku v primeru direktnega dostopa, pojasnjuje. Zato v ta namen med sterilizirajo z ustreznim obsevanjem, da ne more priti do razvoja spor, vseeno pa se ohranijo ključne lastnosti medu. Tudi strog nadzor drugih lastnosti medu in neoporečnosti glede na izvor je pomemben, izpostavlja. Za vse to poskrbijo izdelovalci pripomočkov za nego ran, ponazori. Kostanjev med tam že več let uspešno uporabljajo za nego ran s pomočjo pripomočkov pod blagovno znamko Vivamel podjetja Tosama, ki je bilo tudi sofinancer in izvajalec raziskav. Ključne klinične raziskave so bile narejene že pred začetkom izdelave medicinskih pripomočkov s kostanjevim medom: "Žal se v praksi prepogosto zatečejo k medu, ko druge tehnike nege ran odpovedo in potem rešijo situacijo z medenimi pripravki. Seveda bi bil uspeh hitrejši in boljši s takojšno uporabo medene obloge. Med najbolj kritične rane sodijo tudi diabetične rane in preležanine. Zahtevnejše rane v vsakem primeru zahtevajo zdravniško oskrbo. Različne rane in različne faze celjenja ran zahtevajo različno pripravo. Vsekakor bi priporočil, da so v domači lekarni tudi namenski registrirani izdelki narejeni na osnovi izbranega kostanjevega medu."

Kostanjev med se je v praksi tako izkazal kot učinkovit pripomoček za celjenje ran. A tudi znotraj razpoložljivih virov kostanjevega medu ostaja veliko odstopanj od ključnih lastnosti, ki pripomorejo k celjenju ran ali kaki drugi medicinski rabi, izpostavlja. Zato so raziskovalci preverjali metode za nadzor kakovosti in razvili nove, ki jih običajno med preverjanjem kakovosti ne izvajajo: "Za testiranje protimikrobnega delovanja medu smo uporabili metodo, ki nam omogoča  hkratno primerjanje večjega števila vzorcev, kar je ugodno predvsem pri raziskovanju mehanizmov, ki prispevajo k protimikrobnemu delovanju. V ta namen smo uporabili tudi teste za določanje aktivnosti encima glukoza oksidaza v medu, ki je ključen za sintezo peroksida iz glukoze in vode v medenem mediju, razvili pa smo tudi metodo za določanje količine protimikrobnega peptida defensin-1, ki ga izločajo čebele v med. Dodatno smo uspeli tudi izmeriti količino ene od značilnih spojin kostanjevega medu, kinurenske kisline."

"Vsekakor imamo sedaj več nakopičenega znanja za podporo uporabe kostanjevega medu za medicinske namene. Pomembno je tudi, da bo čim širši krog v zdravstvu prepoznal izdelke z medom kot osnovno izbiro za nego ran. Glede specifične rabe za lajšanje težav prebavil in podporo imunskega sistema pa potrebujemo še dodatne klinične preiskave," sklene dr. Božič.  

Zakaj med torej ni bolj privlačen za farmacijo?

Med je težko klasificirati kot zdravilo, zlasti zaradi velike variabilnosti sestavin, razlaga sogovornik. Lahko poznamo prispevek posameznih snovi za lajšanje nekih zdravstvenih težav, vendar v različnih kombinacijah lahko delujejo precej drugače. Potrebnih je veliko testiranj, da bi lahko deklarirali neko delovanje. Zato je nekoliko lažje z medicinskimi pripomočki ali kot dodatek k prehrani, kjer lahko s splošnimi značilnostmi priporočimo uporabo: "V primeru kostanjevega medu pa imamo znane specifične lastnosti, kot je na primer kinurenska kislina. Vsekakor vemo, da lahko bistveno prispeva k negi ran, vendar specifičnih trditev vseeno ne moremo dati, ker to posebej ni bilo testirano. Podobno je glede vloge v prehrani. Vsa taka raziskovanja terjajo veliko vložka, ki ga potem težko pokrijemo z višjo ceno. Brž ko so taka znanja na voljo, pa jih lahko prodajajo vsi: To pa pomeni, da je tu ključna podpora tovrstnih raziskovanj s strani države, kot je bilo tudi v našem projektu."  

V evropskem prostoru ima trenutno kostanjev med najbolj specifične lastnosti, primerne za medicinsko rabo, še poudarja za konec in dodaja, da se tudi v svetu s kostanjevim težko kosajo druge vrste medu: "Čeprav je dobro poznan med manuka kot medicinski med, pa menim, da kostanjev med čaka še veliko pestrejša bodočnost. Sedaj dobro poznamo njegove lastnosti in lahko odberemo lote glede na namen uporabe. Skozi že uveljavljeno uporabo v negi ran se lahko njegova raba poveča tako v osebni zaščiti kot v klinični rabi. Lahko pričakujemo tudi dodatno specifično rabo v prehrani, še zlasti, če bo to še dodatno podprto s kliničnimi raziskavami."