Časzazemljo.si

Slovensko

Obujajo obrt, ki izumira: slamnate strehe postajajo vedno bolj zanimive

Anja Kralj/31. 10. 2022 15.10

15 udeležencev se je na stari domačiji v Prekmurju učilo slamokrovstva, obrti, ki izumira. Izjemno pomembno je, da to znanje doseže čim več ljudi. V register nesnovne kulturne dediščine pri nas sta ta trenutek namreč vpisana le dva obrtnika, ki znata izdelati slamnato streho. Danes so v praksi uporabo slame zamenjali industrijski materiali, a se vsak dan bolj zavedamo pomembnosti gradnje iz naravnih, trajnostnih materialov in nujnosti ohranjanja tradicionalnega načina gradnje. "Tradicionalno znanje ne pomeni le tehničnega znanja izvedbe, ampak razumevanje ciklov narave, lastnosti zemlje in rastlin, ki smo jih zanemarili. Stare veščine nas učijo veliko več," poudarja arhitektka Nina Vidić Ivančič.

"Slamokrovstvo je bilo pred obdobjem industrializacije vsakdanji del življenja ljudi na podeželju. Slama je bila stranski produkt cikla pridelave žita, ki je zagotavljalo preživetje. Žetev in mlatev sta bili eni najpomembnejših opravil v letu, zato je z njima povezanih veliko šeg, s katerimi so se kmetje zahvalili za dobro letino. Slama za streho je bila skrbno požeta, obdelana in shranjena, njena uporaba pa je tesno povezana z okoljem, ljudmi in življenjskim prostorom, v katerem se uporablja, je torej izraz naših prednikov,"  pripoveduje arhitektka Nina Vidić Ivančič. 

Slama je naravni material, ki že stoletja služi tudi za pokrivanje objektov. Danes so v praksi njeno uporabo zamenjali industrijski materiali, a se vsak dan bolj zavedamo pomembnosti gradnje iz naravnih, trajnostnih materialov in nujnosti ohranjanja tradicionalnega načina gradnje. V Sloveniji znanje za izvedbo strehe iz slame ohranja le še nekaj izvajalcev, zato je pomembno, da to znanje doseže čim več ljudi. Nenazadnje pa taki načini gradnje krepijo in povezujejo skupnost in s tem pripomorejo k boljšemu življenju na deželi. 

Delavnica slamokrovstva
Delavnica slamokrovstvaFOTO: Materially Based

Na posestvu MakroBios Panonija se je zato odvila tridnevna arhitekturna delavnica slamokrovstva pod okriljem arhitektk Maše Ogrin in Nine Vidić Ivančič. Na delavnici se je 15 udeležencev raznih starostnih skupin in ozadij učilo veščin slamokrovstva. 

 Janez Golnar, eden od dveh registriranih nosilcev nesnovne dediščine, ki širi znanje in slamokrovske veščine
Janez Golnar, eden od dveh registriranih nosilcev nesnovne dediščine, ki širi znanje in slamokrovske veščineFOTO: Materially Based

Kot izpostavlja, znajo slamnate strehe pri nas izvesti še redki. V register nesnovne kulturne dediščine sta vpisana le dva obrtnika, zato lahko rečemo, da ta obrt izumira. "Tu ne gre le za znanje tehnike pokrivanja strehe, ampak celoten postopek pridelave in priprave slame za prekrivanje. To znanje je po eni strani pomembno za ohranjanje stika z našo preteklostjo, po drugi pa nam v današnjem času lahko ponuja nove možnosti gradnje, bolj prijazne okolju,"  pojasnjuje Vidić Ivančičeva. Slamnate strehe postajajo vedno bolj zanimive, saj se pri gradnji vedno bolj razvija zavedanje o kvaliteti naravnih materialov, tako za zdravo bivalno okolje kot manjšo obremenitev okolja, pove sogovornica: "Tradicionalno znanje ne pomeni le tehničnega znanja izvedbe, ampak razumevanje ciklov narave, lastnosti zemlje in rastlin, ki smo jih zanemarili. Stare veščine nas učijo veliko več."

Zakaj bi bilo koristno, da bi ljudje obudili tradicionalne načine gradnje? 

"Tradicionalni načini gradnje so bili povezani z lokalnimi materiali in ročnimi tehnikami izvedbe, kar pomeni, da ne potrebujejo veliko predelav ali prevoza iz daljnih krajev, in zelo zmanjša njihov negativni vpliv na okolje. Tradicionalne tehnike nam lahko pomagajo, da se oddaljimo od škodljivih postopkov in strupenih snovi, ki omogočajo in jih zahteva današnji način gradnje. Tradicionalne načine lahko nadgradimo in prilagodimo za zahteve današnjega načina bivanja," odgovarja arhitektka. 

Delavnica slamokrovstva
Delavnica slamokrovstvaFOTO: Materially Based

Pri tem med najbolj hvaležnimi materiali za ta namen izpostavi ilovico v raznih oblikah. Je vsestranska, enostavna za uporabo ter se po rušitvi objekta lahko ali povrne v naravo ali ponovno uporabi za nov objekt, našteva. Marsikdo si ob omembi tradicionalnih načinov gradnje sicer še vedno predstavlja 'ilovnate bivake': "Ilovnati bivaki so super, je pa res, da odražajo čas in namen, za katere so bili zgrajeni. Kar določa moderen dom, so tehnologije, tehnične zahteve in oblikovanje za današnji način bivanja, kar se seveda lahko doseže z različnimi materiali in z različno uporabo le-teh. Tradicionalne tehnike ostajajo, so se pa dodali stroji, ki pospešijo in olajšajo izdelavo. Povsem moderen dom je seveda lahko narejen s tradicionalnimi tehnikami gradnje." 

Zakaj se torej za takšen način gradnje ne odloča več ljudi? Kot pravi Vidić Ivančičeva, je cena gotovo eden od razlogov, da se za tak način gradnje še ne odloča veliko ljudi, vendar je ta pogojena ravno z dostopnostjo materiala in izvajalcev. Industrijska proizvodnja materialov po 2. sv. vojni je namreč pocenila strojno proizvedene gradbene elemente in podražila delo izvajalca. Na trg je pripeljala nove proizvode ter s tem izpodrinila tradicionalne materiale, kot sta slama ali ilovica, ki jih je prej vsak sam pripravil, je pojasnila. 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Časzazemljo.si
ISSN 2630-1679 © 2025, Časzazemljo.si, Vse pravice pridržane Verzija: 857