V osmih mesecih je društvu DOPPS uspelo doseči zastavljen cilj. Zbrali so 45.000 evrov za nakup gozda, ki ga bodo vrnili naravi: "V okviru akcije 'Varuhi gozdnih specialistov' smo dosegli končni cilj in zbrali 45.000 evrov. Z zbranimi sredstvi bomo kupili gozd in ga vrnili naravi! Nove gozdne površine, ki bodo izvzete iz gospodarjenja, bodo gozdnim specialistom omogočile boljše življenjske pogoje, s čimer bomo pomembno prispevali k njihovemu ohranjanju," so sporočili.

Slovenija je v Evropi med najboljšimi v sonaravnem gospodarjenju z gozdovi, vendar imamo kljub temu zelo malo takšnih, v katerih se ne gospodari in so popolnoma prepuščeni naravnemu razvoju. Ohranjenega imamo le manj kot en odstotek starega, naravnega gozda, poudarjajo v Dopps. A stari, naravni gozdovi so edini, ki zagotavljajo preživetje mnogim vrstam ptic in drugim gozdnim specialistom, katerih populacije pri nas so ogrožene. Poleg tega imajo ti gozdovi za človeka pomembno izobraževalno, estetsko, kulturno in zgodovinsko vlogo. Nenazadnje so naravni gozdovi edini gozdovi, ki res učinkovito prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. Po pomenu, ki ga imajo za naravo in za nas same, so neprecenljivi in jih moramo ohranjati, poudarjajo. 

Ogrožen obstoj divjega petelina, belohrbtega detla, koconogega čuka, malega muharja, črne štorklje ... 

Kot ponazorijo, je alarmantnih primerov veliko. Letošnji popis divjega petelina na Jelovici je denimo pokazal, da vrsta vztrajno izginja tudi s tega območja, ki je v preteklosti veljalo za eno izmed najboljših v Sloveniji. Predvsem zaradi izginjanja starih gozdov in vznemirjanja zaradi turističnih in rekreacijskih dejavnostih v teh gozdovih se je njegova populacija v enajstih letih zmanjšala kar za 40 odstotkov, izpostavljajo. Vrsta se, kot kaže, vztrajno umika v višje lege, kjer še najde primeren habitat, ki ga predstavljajo stari, svetli iglasti gozdovi z bogato podrastjo borovnice. Obstoj te vrste je pri nas močno ogrožen. 

Vprašljiva je tudi usoda belohrbtega detla, koconogega čuka, malega muharja in črne štorklje, naštevajo: "V Sloveniji namreč z gradnjo gozdnih prometnic in posledično vse bolj intenzivnim gospodarjenjem izgubljamo stare, odmaknjene gozdove z večjim deležem odmrlega lesa, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi naravi prepuščenimi gozdovi, pa ni. Gozdni specialisti za svoj obstoj pri nas potrebujejo več naravnih gozdov in lastnosti, ki jim jih lahko v zadostni meri nudijo le ti (več odmrle lesne mase, habitatnih dreves in miru)." 

Zdaj iščejo primerne gozdne parcele 

Tako se zdaj po zaslugi akcije v Sloveniji obeta več naravi prepuščenih gozdov. Na društvu že intenzivno iščejo primerne gozdne parcele, dodajajo. Kot pojasnjujejo, si želijo kupiti predvsem 10 hektarjev sklenjenega gozda na območju, kjer je prisotna katera izmed ciljnih vrst gozdnih specialistov: "V kolikor nakup sklenjene površine ne bo mogoč, pa bomo odkupili največ pet gozdnih ekocelic, ki bodo izboljšale pestrost gozdov in gozdnim specialistom nudile mesta za gnezdenje, prehranjevanje in zatočišče. O nakupu bomo obvestili javnost."

Sredstva za nakup gozdov so zbirali od 15. marca 2002, z akcijo pa so želeli sporočiti, da za ohranitev naših najbolj ogroženih gozdnih vrst ptic potrebujemo več naravi prepuščenih gozdov. Kot opozarjajo, je stanje populacij gozdnih specialistov namreč alarmantno in brez tovrstnih ukrepov pri njihovem varstvu jih lahko izgubimo: "Na pomoč našim dragocenim gozdnim specialistom – koconogemu čuku, belohrbtemu detlu, divjemu petelinu, malemu muharju in črni štorklji – je priskočilo več kot 1000 zavednih in srčnih posameznikov ter številna podjetja."

 Akcijo so podprli tudi številni znani obrazi doma in v tujini. Vsem podpornikom akcije Varuhi gozdnih specialistov se iskreno zahvaljujejo za pomoč in podporo: "K učinkovitemu varstvu narave lahko pristopimo le s skupnimi močmi, kar nam je tokrat uspelo z odliko! Veseli nas, da se Slovenci zavedamo pomembnosti naravnih gozdov in bomo skupaj naredili pomemben korak naprej pri ohranjanju le-teh in vrst, ki v njih prebivajo," so sporočili.