Kostanjev med je med najbolj zanesljivimi vrstami medu v Sloveniji, pove dr. Janko Božič iz ljubljanske biotehniške fakultete: "Nekaterim je všeč specifičen grenak okus kostanjevega medu, nas raziskovalce pa zanimajo sestavine in delovanje kostanjevega medu v različnih oblikah rabe."

Slovenske raziskovalke in raziskovalci iz Biotehniške fakultete in Instituta Jožef Stefan so tako tri leta in pol v okviru aplikativnega projekta  z naslovom "Razvoj kontrole kvalitete in tehnologije za medicinski kostanjev med" preučevali lastnosti kostanjevega medu in možnosti za pridobivanje medu z izbranimi lastnostmi s pomočjo ustreznih metod kontrole kakovosti kot tudi možnosti izboljšav v samem postopku pridobivanja v čebelnjaku. 

In prav kostanjev med izkazuje največ potenciala za medicinsko rabo, izpostavlja: "Kostanjev med je eden najboljših s protimikrobnim delovanjem. Seveda je tudi relativno bogat z minerali in aminokislino prolin. A še bolj zanimivo za medicinsko rabo pa se je kasneje izkazala prisotnost kinurenske kisline, v relativno visokih koncentracijah, ki bi lahko imele tudi farmakološke učinke."

V evropskem prostoru ima trenutno kostanjev med tako najbolj specifične lastnosti, primerne za medicinsko rabo, pove: "Morda bo še kakšna vrsta medu, ki bo lahko za neko specifično rabo. Tudi v svetu se druge vrste medu težko kosajo s kostanjevim. Čeprav je med manuka dobro poznan kot medicinski med, pa menim, da kostanjev med čaka še veliko pestrejša bodočnost." 

Kako zahtevno je pridobivanje kostanjevega medu in koliko ga sploh pridelamo v Sloveniji? Kot odgovarja dr. Božič, medenje lahko zmanjša suša, predvsem premalo namočena prst, lahko ga tudi spere dež, še zlasti poletne nevihte. Redko imamo priložnost stabilnega vremena in hkrati vlažno prst. Vseeno pa so lahko pridelki vsaj blizu 10 kilogramov po panju, lahko pa tudi bistveno več.

Po podatkih gozdarjev je v Sloveniji nekaj nad 200.000 hektarjev gozdov s pravim kostanjem, pove dr. Božič: "Vemo, da imamo ponekod čiste sestoje, drugod pa posamična drevesa. Tudi, če bi bila le desetina te površine pokrita s pravim kostanjem, bi lahko pridelali do 4000 ton kostanjevega medu. Ocenjujem, da je verjetno v dobrih letih pridelanega medu okoli 2000 ton. Ob primernem izkoriščanju imamo še veliko rezerve."  

Kakovost medu pa je odvisna tudi od oskrbe čebel, dodaja in pove, da je poleg skrbi za neoporečnost medu treba poskrbeti tudi za čim bolj značilno sortnost medu. Pogosto čebelarjem težave povzroča delno pokrivanje z lipovo pašo in hkratnim pojavljanjem mane na iglavcih, pojasni. 

Kako lahko potrošniki prepoznamo pravi kostanjev med?

Kostanjev med ima dobro prepoznane senzorične lastnosti in ga ne bo težko prepoznati, ko smo z njimi seznanjeni s poskušanjem ustreznih vzorcev, pojasnjuje dr. Božič. Barva medu je običajno temno rdečerjava, diši po cvetju pravega kostanja. Njegov okus je manj sladek, kot smo ga vajeni pri medu. Zanj je značilna izrazita grenkoba, ki ostane v ustih po zaužitju, opisuje okus kostanjevega medu. Običajno lahko zaupamo oznakam na kozarcu, vseeno pa bi priporočil poskušanje na kakšnem čebelarskem dogodku na vzorcih s potrjeno senzorično oceno iz ocenjevanj medu, svetuje dr. Božič.