
Norveška prestolnica Oslo je sporočila, da želi izpuste ogljikovega dioksida do leta 2030 zmanjšati za 95 odstotkov. Župan Raymond Johansen je cilj označil za najbolj ambiciozno podnebno strategijo med vsemi večjimi svetovnimi mesti. Ocene stroškov tako drastičnega zmanjšanja izpustov sicer ni navedel.
Cilj 95-odstotnega zmanjšanja se nanaša na podatke iz leta 2009, ko je norveška okoljska agencija začela beležiti podatke o izpustih občin. Med ukrepi, s katerimi želijo mestne oblasti ta cilj doseči, je popoln prehod na vozila brez izpustov v mestu, pri čemer pa Johansen ni omenil prepovedi vožnje z vozili z motorjem na notranje izgorevanje.
Prihodnji mesec bodo v Oslu sicer lokalne volitve, zato bi bilo Johansenovo napoved mogoče razumeti v luči predvolilne retorike.
Oslo, letošnja zelena prestolnica Evrope, želi avtomobilski promet v mestu tudi sicer zmanjšati za tretjino, kar uresničuje s krepitvijo javnega prevoza ter gradnjo novih površin za pešce in kolesarje.
Norveška, sicer največja proizvajalka nafte v zahodni Evropi, je tudi na nacionalni ravni glede podnebnih ciljev precej ambiciozna. Oblasti si med drugim prizadevajo, da bi bili po letu 2025 vsi novi avtomobili brez izpustov.
Dunajsko letališče do leta 2030 ogljično nevtralno
Ne le v norveški prestolnici, tudi v avstrijski si prizadevajo za zmanjšanje izpustov CO2. Dunajsko letališče, ki so ga nedavno začeli širiti in posodabljati, želi do leta 2030 postati ogljično nevtralno. Upravljavci nameravajo cilj doseči z večjo energetsko učinkovitostjo in brezogljičnimi viri energije. Na letališču sicer letos pričakujejo rekordne rezultate.
Dunajsko letališče je uspelo količino proizvedenega ogljikovega dioksida doslej zmanjšati za 70 odstotkov, porabo energije pa za 40 odstotkov. Do leta 2030 želijo kljub načrtovani rasti doseči ogljično nevtralnost, so sporočili iz predstavništva Dunaja v Ljubljani.
Letališče ima trenutno okoli 380 električnih vozil, v širitev električnega voznega parka pa bodo do leta 2020 vložili več kot 30 milijonov evrov. Avgusta začenja delovati četrti sistem sončnih panelov, s katerim bodo skupno površino za proizvodnjo sončne energije povečali na 23.700 kvadratnih metrov. S tem naj bi se skupna količina letno pridobljene sončne energije povečala na okoli 1,8 milijona kilovatnih ur.
Za ogrevanje in hlajenje letališča bodo dodatno izkoristili geotermalno energijo. Načrtujejo tudi krepitev uporabe javnih prevoznih sredstev, izgradnjo železnice proti Bratislavi in prehod na svetila LED. Z novimi pristojbinami za obremenitev okolja s hrupom pa želijo zmanjšati tudi zvočno onesnaževanje, ki ga povzročajo starejša letala.
Upravljavec dunajskega letališča je dobiček lani povečal za skoraj petino, prek letališča pa je prvič potovalo več kot 27 milijonov potnikov. Za letos napovedujejo dodatno rast, tako da naj bi se število potnikov približalo 30 milijonom. Junija je število potnikov zraslo za 20 odstotkov.
Strokovnjaki: Nemčija bi si morala zastaviti ambicioznejše podnebne cilje
Po drugi strani pa okoljski strokovnjaki iz Climate Transparenci pozivajo nemško vlado, da bi si morala zastaviti ambicioznejše cilje, če želi izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 znižati za vsaj 55 odstotkov. Dobra priložnost za predstavitev dodatnih ukrepov bo na septembrskem vrhu ZN v New Yorku, menijo.
"Kanclerka v New York ne bi smela praznih rok, temveč s konkretnimi napovedmi," so Angelo Merkel pozvali v združenju. Opozarjajo predvsem na učinkovitejšo zakonodajo, da bi lažje ujeli kršitelje, ter znižanje ogljičnega odtisa prometnega in gradbenega sektorja.
"Kako nujno je ukrepanje, med drugim dokazujejo nenehna opozorila znanstvenikov, številni protesti po svetu in tožbe, povezane s podnebnimi spremembami," je dejal Christoph Bals, direktor politik pri organizaciji Germanwatch, ki je del omrežja Climate Transparency.
K okrepitvi prizadevanj je vse države nedavno pozval tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Kot je dejal, so vozovnica za septembrski posebni vrh v New Yorku "drzna dejanja in precej večje ambicije".
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV